Za zdravo telo z GPS na kolo
Zakaj bi pravzaprav tekač/kolesar potreboval GPS, ko pa je vendar tudi z najcenejšimi kolesarskimi števci mogoče zelo zanesljivo in natančno izmeriti razdaljo in hitrost, z malo dražjimi pa tudi višino? Vsi tisti, ki sta jim kolesarjenje ali tek rekreacija in hkrati osnova za druženje z enako mislečimi, vedo, da je "track" daleč najboljši način za izmenjavo podatkov o prevoženih in pretečenih poteh in primerjavo z drugimi ali celo s samim sabo.
Športne "ure" ali posebni modeli, namenjeni za kolo, so ravno zaradi tega med rekreativnimi (in seveda profesionalnimi) športniki zelo priljubljeni. Res je sicer, da tudi zmogljivejši telefoni danes omogočajo "snemanje" GPS poti, a vseh dodatnih možnosti za naknadno spremljanje in analizo vadbe na njih pač ni. Težave pa so tudi čisto logistične - kje tak telefon med vadbo sploh nositi?
Velja sicer opozoriti, da od sprejemnikov GPS, ki jih uporabljamo za vadbo, vendarle ni pričakovati čudežev. Prav vsi imajo pod gostejšim rastjem in med višjimi poslopji težave z "vidnostjo" satelitov; to se opazi, ko začnejo izmerjene vrednosti hitrosti "plesati", posledično pa plešejo tudi vsi, od hitrosti odvisni parametri, kot so, denimo, nakloni. Vendar bodo končne razdalje in povprečne hitrosti kljub temu zelo točne in primerljive z realnimi. Nekateri sprejemniki GPS se kljub temu obnesejo bolje od drugih tudi v "slabših" razmerah. Tako imajo Garmini (predvsem Edge 605/705) dosti manj težav s sprejemom signala, Edge 500 se odreže le malenkost slabše, največ težav pa ima Suuntojev GPS-pod.
Veliki preizkus osebnih trenerjev s poudarkom na kolesarjih smo opravili pred skoraj natanko dvema letoma in takrat smo napovedali, da bodo vsi resnejši izdelovalci šli po stopinjah Garmina in ponudili zmogljivosti GPS. Če bomo čez dve leti izvedli podoben test, lahko skoraj z gotovostjo napovemo, da se bodo vsa (zunanja) tipala GPS "preselila" v notranjost naprav. Pri pregledu izdelovalcev osebnih trenerjev pa lahko zgolj spet ugotovimo, da je razvoj na tem področju omejen na tri izdelovalce, o katerih bo tudi tekla beseda v nadaljevanju.
Garmin
Ponudba naprav GPS za športnike in rekreativce (tako imenovani "osebni trenerji", ki omogočajo najmanj prikaz in snemanje GPS poti ter merjenje srčnega utripa) se je pri Garminu v zadnjem času precej razširila in trenutno obsega štiri naprave, namenjene kolesarjem (serija Edge), in pet naprav, namenjenih drugim rekreativcem (serija Forerunner). Že oktobra 2008 smo v Monitorju obširneje pisali o najzmogljivejšem tekaškem modelu (Forerunner 405), ki ga je mogoče prepričati, da deluje kot kolesarski računalnik, a se je zdaj Garmin odločil predstaviti pravi kolesarski računalnik - Edge 500.
Pri zunanjih tipalih (hitrost, kadenca, moč, srčni utrip) Garmin stavi na standard povezave ANT. Pri tem velja Garmin pohvaliti, da je v enem tipalu združil obe osnovni kolesarski funkciji (hitrost in kadenco). Še vedno nismo zasledili, da bi kdo od konkurentov ponujal kaj podobnega.
Še vedno pa vztrajamo pri graji Garminovega programa za analizo podatkov vadbe, Training Center. V njem je mogoče podatke zgolj opazovati, sicer na karti in v grafikonu, a ni mogoče nikakršno popravljanje podatkov. Na voljo je zgolj pogled grafikona v celoti, ne moremo pa analizirati posameznih odsekov. Tudi primerjava vadb ni mogoča. Na voljo je tudi zgolj nekaj seštevnih podatkov. Za podrobnejšo analizo vadbe bo treba Garminove podatke uvoziti v kak bolj zmogljiv program za analizo vadbe.
Garmin je sicer še vedno edini, ki ponuja pravo navigacijo ("turn-by-turn") na napravah, namenjenih kolesarjem. To zmoreta napravi Edge 605/705, o katerih smo obširno pisali že davnega junija 2008.
Polar
Najprej povejmo, da nam do redakcije žal ni uspelo dobiti na preizkus nobene od novejših Polarjevih naprav, tako da vsi testi temeljijo na starejših, opravljenih v preteklosti.
Kot je znano, ima Polar impresivno paleto pripomočkov za rekreativce vseh vrst in kategorij. Seveda ne zmore zajema in obdelave GPSa enako dobro kot za to specializirani Garmin, a je zato pri načrtovanju, obdelavi in analizi vadbe še vedno daleč pred konkurenco.
Tako Polarjev program ProTrainer omogoča skoraj vse, kar bi si kdo zaželel početi s podatki vadbe. Celoten članek bi bilo mogoče posvetiti zgolj opisu osnovnih funkcij tega orodja za analizo vadbe. Lahko analiziramo celotno vadbo, pa tudi zgolj en del vadbe, primerjamo vadbe med sabo, delamo analizo vadbenih obdobij po različnih kriterijih. Sam vmesnik je zasnovan izjemno, tako oblikovno kot funkcijsko. Tudi tisti, ki orodje prvič zagledate, boste v enem popoldnevu pravi specialisti za delo z njim. Poleg tega je orodje mogoče skoraj neomejeno spreminjati in prilagajati, skoraj vse pri njem je mogoče spremeniti po svojih potrebah. Polar je pri tem šel celo tako daleč, da lahko imena vseh besedilnih delov programa spremenite tako, da z beležnico odprete datoteko, v kateri so ta besedila zbrana na enem mestu, in jih spremenite (ob upoštevanju nekaj osnovnih pravil, zapisanih v glavi datoteke in seveda brez čšž-jev ). Ob naslednjem zagonu bodo vse spremembe takoj vidne. Seveda je mogoče nastavljene parametre vadbe na naprave prenesti s PCja. Tudi nabor analize trendov je pri Polarjevih napravah impresiven.
Pri Polarjevem tipalu G3 GPS pa vsekakor velja omeniti tudi to, da je (po podatkih izdelovalca) vodoodporen do 20 metrov, vendar boste vsi tisti, ki bi spremljali vadbo tudi med plavanjem, najbrž morali poseči po kombinaciji rs800cx + G3.
Suunto
Tudi Suunto ima veliko izbiro "ur" za pomoč športnikom in rekreativcem, ni pa na voljo posebnega modela za kolesarje. A Suunto to rešuje tako, da je mogoče na veliko njihovih naprav priključiti zunanja tipala prek standarda ANT. Mi smo na preizkusu priklopili GPS POD.
Suunto stavi predvsem na zelo veliko raznolikost izbora oblike, barve in funkcionalnosti športnih ur. In če boste koga videli, da tudi vsak dan nosi uro, ki ima možnost priklopa monitorja srčnega utripa, bo to prav gotovo Suuntojev izdelek. Sicer se o okusih ne razpravlja, a so Sunntojeve ure od vseh na testu daleč najbolj primerne tudi za vsak dan.
Po drugi strani pa Suunto pri načrtovanju vadbe omogoča zgolj nastavitev osnovnih profilov vadbe, ki jih je tako mogoče nastaviti le na uri (ne prek PCja kot pri Garminu in Polarju). Analiza vadbe s Suuntojevim Training Managerjem sicer omogoča zelo veliko analiz stanja treninga in treniranosti (iz podatkov srčne frekvence lahko izračuna, kako smo vadili in ali naj bo prihodnja vadba na višjem ali nižjem nivoju). Tako imamo na voljo kar pet različnih kazalcev. Tudi grafikoni in skupni podatki so dosti bolj pregledni kot pri Garminu. A take analize in svobode pri gledanju in spreminjanju podatkov, kot denimo pri Polarju, pač ni. Tudi uporabniški vmesnik nam ni bil najbolj všeč, ne po videzu ne funkcijsko, je pa to vsekakor spet stvar okusa.
Garmin Forerunner 405
Garminova "ura" 405 je sprejemnik GPS z merilnikom srčnega utripa, namenjena predvsem rekreativnim tekačem za pomoč pri vadbi. Naprava je pravzaprav nova inkarnacija že znane naprave 305 iz iste serije. Za razliko od 305ke je 405ka manjša in bolj podobna športni uri, nekoliko je spremenjen način vnosa podatkov (za dotik občutljivi okvir zaslona) in način prenosa podatkov na PC (priloženi sprejemnik ANT, ki ga vtaknemo v USB na PCju). Sicer pa se funkcionalnost ne razlikuje bistveno od predhodnika.
Ker je Forerunner po videzu športna ura, velja opozoriti, da je avtonomija baterije v varčnem načinu (samo prikaz ure) do 14 dni (v GPS načinu do 8 ur) in bo najbrž vaša stara zapestna ura (ali po novem telefon) še vedno verjetno prvi prikazovalnik časa.
Pri uporabi nas je najprej zmotil način premika po menujih in vnos podatkov. To namreč poteka prek za dotik občutljivega okvira zaslona, ki ima 4 občutljive cone. Izkaže se, da je treba biti pri miru, imeti miren prst z ravno pravim občutkom za dolžino in hitrost pritiska na okvir, da lahko upravljamo napravo. Verjetno bi se sčasoma navadili, a bi nam bili veliko bolj ljubi še dva ali trije gumbi za upravljanje naprave, tako kot pri večini drugih podobnih izdelkov.
Med vadbo se naprava dobro obnese. Lahko se premikamo med tremi nastavljivimi prikazi (na vsakem trije podatki, ki jih lahko poprej izberemo med 31, ki so na voljo) in dvema dodatnima prikazoma, če uporabljamo način "navidezni partner".
In ravno navidezni partner je tisto, kar nas pri Garminu najbolj navdušuje. Našo že prevoženo in pripravljeno progo (z Garminovim Edge 605) smo prek PCja prenesli na 405ko in med vadbo smo tako lahko opazovali, koliko hitrejši/počasnejši smo trenutno v primerjavi z izbrano "arhivsko" vadbo. Tudi komunikacija s PCjem (prenos podatkov) poteka zgledno in brez težav.
Pozorni pa moramo biti na to, da je Garminov algoritem za približno 30 % preveč optimističen pri prikazu porabe kalorij, precej pa zgreši tudi pri oceni višinske razlike.
Garmin Forerunner 405
Zapestni sprejemnik GPS z merilnikom srčnega utripa.
Prodaja: Geoset, www.garmin.si.
Cena: 249 EUR.
Za: Navidezni partner, oblika.
Proti: Cena, upravljanje prek zaslona, občutljivega za dotik, avtonomija baterij.
Garmin Edge 500
Pri tej napravi gre torej za sprejemnik GPS, ki omogoča priklop dodatnih senzorjev (hitrost, kadenca, moč, srčni utrip) in vseh kolesarskih parametrov, kari si jih lahko zamislimo.
Že na prvi pogled je videti, komu je namenjena, saj je po videzu in velikosti podobna drugim "kolesarskim števcem". Zaslon je dobro viden v vseh razmerah. Nekatere pomembne novosti so, da ima naprava barometrični višinomer, ki pa ga je končno mogoče tudi umeriti (do 10 umeritvenih točk), in končno je mogoče tudi med vožnjo prikazovati skupni vzpon/spust in hitrost vzpona/spusta. Virtualnega partnerja pa smo tudi že pohvalili in tudi ta naprava ga ima.
Naprava ima štiri gumbe, ki so dobro odzivni. Kljub množici funkcij in nastavitev pa je vmesnik zelo intuitiven, po funkcijah se hitro znajdemo in hitro nastavimo, kar želimo.
Med vadbo se lahko premikamo med tremi nastavljivimi prikazi (na vsakem do osem podatkov, ki jih izberemo med 42, ki so na voljo) in dvema dodatnima fiksnima prikazoma, če uporabljamo način "navidezni partner".
Komunikacija s PCjem poteka zgledno in brez težav prek mini USB (tudi za polnjenje). A so, kot smo že omenili, možnosti analize podatkov v Garminovem programu omejene.
Analiza naše testne poti pokaže, da so v Garminu končno ugotovili, kako pravilno izračunati skupni vzpon/spust (Edge nam je naračunal le okoli 5 % več višinske razlike od pričakovane), barometrični višinomer s kalibracijo na znano višino je bil torej odlična poteza. Tudi napaka pri oceni porabljenih kalorij, kar smo ugotavljali pri vseh drugih Garminovih modelih (za približno 30 % višja v primerjavi s Polarji in Suuntoji), je zdaj odpravljena. Tudi brez senzorja hitrosti/kadence Edge zelo natančno izmeri razdaljo, povprečno hitrost in višinsko razliko.
Skratka, če vam zelo podrobna analiza in načrtovanje vadbe nista prioriteti, bo tale Edge verjetno več kot zadovoljil vse vaše potrebe po podatkih kolesarske ture (v spletu pa je mogoče dobiti tudi dodatke za nošenje naprave na zapestju).
Garmin Edge 500
Kolesarski sprejemnik GPS.
Prodaja: Geoset, www.garmin.si.
Cena: 204 EUR.
Za: Navidezni partner, oblika, natančnost parametrov.
Proti: Pomanjkljiv program za analizo parametrov.
Garmin Edge 605/705
Najprej omenimo, da se model 605 od modela 705 razlikuje le po tem, da nima barometričnega višinomera in nanj ni mogoče priključiti zunanjih senzorjev (senzor HR, senzor hitrosti/kadence (CAD), merilec moči ...).
Kar zadeva navigacijo, najprej informacija, da je mogoče naložiti katerokoli Garminovo karto. O Garminovi navigaciji smo pisali že tolikokrat, da je ni treba podrobneje razlagati. Omenimo le, da sta navigacija po menujih in podmenujih in vnos imen krajev s pomočjo sledilne paličice naravnost odlična.
Naprava je dovolj majhna tudi za kolesarsko krmilo. Zaslon je barvni z matriko TFT.
Za dodatne karte/podatke je na voljo razširitveno mesto MicroSD. Napravo polnimo in povežemo s PCjem prek mini priključka USB. Avtonomija baterije je do 15 ur.
Gumbi (7) in sledilna paličica so vsi zelo funkcionalno razporejeni in tudi upravljanje z njimi je smiselno.
Med vadbo na napravi nas (verjetno zaradi velikosti zaslona) najbolj navduši preglednost in število parametrov, ki jih med vadbo lahko spremljamo. Premikamo se lahko med pet zasloni. Na dveh so številski podatki (na vsakem do največ 8 parametrov), na "zemljevidu" poleg karte še maksimalno 4 parametri. Potem pa še pogled višinskega grafa in kompasa s po dvema številskima parametroma.
Prikaze je mogoče spreminjati tudi med vadbo; to smo preizkusili tudi v rokavicah (ne ravno sredi spusta) na kolesu. Vsakemu polju pa lahko pripišemo enega izmed 46 različnih parametrov.
Če smo med vadbo v načinu navigacije, bo naprava samodejno preklapljala med trenutnim prikazom in prikazom "zemljevid" z dodanimi podatki o "turnu".
Uporabljamo pa lahko "virtualnega partnerja".
Kar zadeva podatke o vadbi, velja za Edge 605/705 podobno kot za Forerunner, da naprava pokaže pretirano porabo kalorij (najmanj kakih 30 % več od realne) in previsoko oceno višinske razlike, in to kljub temu da ima 705ka barometrični višinomer.
Garmin Edge 605/705
Kolesarski sprejemnik GPS.
Prodaja: Geoset, www.garmin.si.
Cena: 309 EUR (model 605)/398 EUR (model 705).
Za: Prikaz parametrov med vadbo, navigacija, zaslon, majhnost.
Proti: Algoritem za izračun višine in kalorij.
Suunto t6c + GPS-pod
Kot pri vseh Suuntojevih modelih je tudi ta "ura" všečna v črno rdeči kombinaciji (na voljo so tudi druge). Naprava ima štiri gumbe, s katerimi upravljamo vse funkcije. Na PC ga priklopimo prek posebnega Suuntojevega priključka USB. Kar zadeva prepoznavanje senzorjev, ni težav. Moteče pa je, da ob vsaki ustavitvi in vnovičnem zagonu štoparice (vadbe) naprava spet išče PODe (merilnik HR, GPS). V enem primeru je tako trajalo več kot minuto, da je naprava začela kazati realne vrednosti utripa.
Pri senzorju GPS nas je zmotilo tudi to, da se napaja z dvema baterijama AAA. Dosti bolje bi bilo, ko bi imela naprava akumulator, ki bi se polnil prek priključka USB (morda vsaj takega, kot rabi za priklop ure, če že pri Suuntoju ne marajo standardnega mini USB).
Pri t6c je nabor parametrov, ki jih lahko spremljamo med vadbo, bolj špartanski. Na voljo sta dva prikaza s po tremi polji. Pri prvem prikazu zgornje polje prikazuje pretekli čas, srednje polje srčni utrip, na spodnjem pa lahko pregledujemo pet parametrov, med katerimi se premikamo s pritiskom na spodnji levi gumb. Pri drugem prikazu zgornje polje kaže razdaljo, srednje polje hitrost, na spodnjem pa spet izbiramo med petimi parametri. Sicer so podatki na prikazovalniku dobro vidni v vseh razmerah (na voljo je tudi osvetlitev), gumbi so dobro odzivni in dovolj veliki, da je občutek pri pritisku dober.
Pri vadbi nošenje GPS-poda (teža 98 gramov) ni prav nič moteče, saj je ves oblečen v tekstilni pas, ki ga pritrdimo na roko z ježkom. Po vadbi je prenos podatkov v PC preprost. Povprečne hitrosti in razdalje so realne, kljub temu da smo imeli le GPS-pod. Tudi z višinami in skupnim vzponom/spustom suunto nima težav. Naštete porabljene kalorije pa so v okviru pričakovanih realnih vrednosti. Na žalost posneto "turo" v "Training Managerju" ni mogoče neposredno izvoziti v Google Earth.
Suunto t6c + GPS-pod
Zapestni sprejemnik GPS z merilnikom srčnega utripa.
Prodaja: Planet Sport, www.planetsport.si.
Cena: 360 EUR, GPS-pod 180 EUR.
Za: Videz.
Proti: Cena, majhno število pregleda parametrov med vadbo.
Polar CS600x + tipalo G3 W.I.N.D
Naprava omogoča poleg zajema signalov, priloženih HR, in senzorja hitrosti tudi spremljanje kadence (senzor je treba dokupiti) in senzorja moči (ki tudi ni serijsko priložen, primeren pa je za namestitev zgolj na cestna kolesa). Naprava ima pet gumbov, ki pa so za naš okus pretrdi in jih je treba pritiskati s precejšnjo silo in natančnostjo, to pa zna biti na kolesu v rokavicah moteče. Od pomembnejših tehničnih značilnosti omenimo barometrični višinomer.
S PCjem naprava komunicira prek senzorja IR in velja pohvaliti, da je praktično vse funkcije naprave mogoče nastaviti s priloženo programsko opremo na PCju in nastavitve prek IRja prenesti na napravo. Prikazovalnik je klasični prikazovalnik LCD, razdeljen na tri osnovne dele, na katerih se ločeno prikazujejo funkcije in parametri.
Senzor G3 je nemoteče majhen in priročen za nošenje, očitali bi lahko le to, da se napaja z eno AA baterijo. A Polarju to laže oprostimo, saj je, kot rečeno, senzor vodoodporen.
Med vadbo je na voljo šest različnih zaslonov (od katerih je pet nastavljivih), med njimi pa lahko preklapljamo med vadbo. Vsak zaslon ima tri vrstice (zgornjo, srednjo in spodnjo). Vsaki lahko pripišemo enega izmed 24 parametrov, ki jih lahko spremljamo med vadbo. Sicer je res, da ni mogoče tega početi poljubno, saj so vrstice različno visoke in tako nekatere lahko prikazujejo le določene parametre, a prepričani smo, da si boste lahko nastavili tako kombinacijo parametrov za prikaz, da boste z njo zadovoljni. Med vadbo pa nastavitev ni mogoče spreminjati.
Po vadbi je prenos podatkov v PC preprost. Hitrosti in razdalje so realne. Tudi z višinami in skupnim vzponom/spustom Polar nima težav. Naštete porabljene kalorije pa so v okviru pričakovanih realnih vrednosti, kar pri Polarju ni presenetljivo. Posneto "turo" si lahko ogledamo tudi v Google Earth.
Polar CS600x + tipalo G3 W.I.N.D
Zapestni sprejemnik GPS z merilnikom srčnega utripa.
Prodaja: Sport Agent, www.sport-agent.net.
Cena: 357 EUR, tipalo G3 136 EUR.
Za: Prikaz parametrov med vadbo, priložen program za analizo vadbe.
Proti: Trd gumbi za preklop med prikazi.
Zapis podatkov GPS pri Polarju
Kot smo pri testu Polarjevih naprav že večkrat poudarjali, je večina programske opreme in zapisov podatkov Polarjevih naprav izdelanih zelo "odprto". Tudi oblika zapisa je zelo dobro dokumentirana s strani Polarja in jo lahko dobimo na Polarjevi domači strani (HRM2_File_format.pdf in PWD_and_PDD_file_format.pdf).
Če smo kak niz podatkov posneli s kako drugo napravo, je mogoče te podatke zelo preprosto dodati Polarjevim. Edina težava je lahko primer, ko obe napravi podatkov ne zapisujeta v enakem časovnem intervalu (na Polarju je vsekakor treba nastaviti fiksni časovni interval). V tem primeru je treba podatke druge naprave prilagoditi na časovni interval, ki ga uporablja Polar.
Pri podatkih GPS pa je zadeva še veliko bolj preprosta. Dovolj je posnete podatke GPS spraviti v obliko GPX in ime tako dobljene datoteke zapisati na za to določeno mesto v "*.pdd" Polarjevem zapisu vseh podatkov vadbe.
Polar bo tako datoteko vzel za svojo in omogočil vse GPS funkcionalnosti v svojem programu za analizo vadbe (PolarProTrainer).
Pogled v laboratorij
Test je potekal na gorskem kolesu pri vadbi v trajanju 1,5 ure na razdalji 23,4 km in višinski razliki 480 m. Višinska razlika je izračunana na podlagi povprečja 10 meritev na isti trasi z barometričnim višinomerom, pri katerem je bila pred začetkom vedno izvedena ročna kalibracija na znano višino, pa tudi vsi popravki višine glede na znano končno višino. Testna trasa poteka deloma po asfaltu, deloma makadamu, nekaj odsekov je popolnoma odprtih (proti nebu), nekaj pa v gostem gozdu. Programi za analizo vadbe so bili vsi naloženi na "povprečni" prenosnik z Windows XP. Pri vseh napravah, kjer je bilo mogoče, smo pred vadbo višinomer kalibrirali na znano višino.