Zabava se mora nadaljevati
Intel je procesorje Core šeste generacije uradno predstavil v začetku septembra, zato jih v prejšnji številki še nismo mogli opisati. Smo pa zato v vmesnem času z dvema predstavnikoma novega rodu preživeli dlje časa in si še podrobneje izoblikovali mnenje o zmogljivostih in novostih, ki jih prinaša novi rod teh naprav.
Šesta generacija procesorjev Intel Core, znana pod delovnim imenom Skylake, prinaša več novosti v arhitekturi procesorjev. Res je, večino smo že videli, precej med njimi je tudi izboljšanih, saj gre za drugi del cikla v Intelovi strategiji Tick-Tock. Novinarski kolega je na Intelovi konferenci za razvijalce IDF le hudomušno pripomnil, da se je procesorskemu velikanu najbrž pokvarila ura. 14 nm tehnološki postopek izdelave sredice procesorja so namreč uvedli že predhodniki s sredico Broadwell. No, ti so se spoprijeli z vrsto porodnih krčev, zato so v različici za namizne računalnike izšli res pozno, njihov življenjski cikel pa bo eden najkrajših v industriji. Namizni procesorji šeste generacije Intel Core podobno kot modeli Haswell-E prinašajo podporo pomnilniku DDR4, čeprav znajo delovati tudi s pomnilnikom DDR3L. V Monitorjevem laboratoriju smo imeli opravka celo z obema vrstama osnovnih plošč, a smo se na koncu odločili, da predstavimo predvsem rezultate z rabo pomnilnika DDR4. Čeprav v tej zgodnji proizvodni fazi ne odstopajo bistveno od rezultatov s pomnilnikom DDR3 (med 0 in 13 odstotkov razlike), pa velja zapisati, da je pomnilnik DDR3 v zadnji fazi razvoja že dosegel svoje frekvenčne meje, DDR4 pa komaj dobro začel »leteti«, zato se bo razlika v prihodnje samo še povečevala.
Prav hecno je opazovati, kako Intel skrbi za razvoj celotne industrije strojne opreme. Malenkostna sprememba podnožja, to sedaj sliši na oznako LGA 1151, seveda zahteva povsem nove osnovne plošče. V začetku sta uporabnikom na voljo dva sistemska nabora – funkcionalno bogatejši in dražji Z170 in cenovno dostopnejši H170. Ker smo imeli na preizkusu dva najzmogljivejša kosa ta hip – Intel Core i5-6600K in i7-6700K, ki oba sodita med navijalske procesorje, saj imata odklenjen množilnik – je bila edina logična poteza uporaba plošče s sistemskim naborom Z170. Iskanje ustrezne plošče je predstavljalo manjši izziv, saj so slovenski uvozniki povsem zaspali, izbira na trgu pa je še danes zelo omejena (drži, na cenikih je veliko modelov, naročimo in dobimo pa le peščico). Preizkus procesorjev smo opravili s ploščo ASRock Z170M Pro4S v navezi s 16 GB pomnilnika Kingston HyperX Predator DDR4-3000. Omenjena plošča je zgovoren pokazatelj nekaterih novosti. Praktično vse plošče s sistemskim naborom Z170 bodo opremljene z novim miniaturnim vmesnikom M.2 PCIe, v katerega bomo po vsej verjetnosti z največjo vnemo vgrajevali nove pogone SSD. V različici Ultra oziroma x4 namreč vodilo M.2 PCIe ponuja kar 32 Gbit/s prepustnost. To bo v praksi poskrbelo za novo dirko med izdelovalci pogonov SSD. Sami komaj čakamo pogone SSD z zmogljivostjo nad 700 MB/s (pa vse do 3000 MB/s). Edino, kar smo pri tej cenovno resnično dostopni plošči zares pogrešili, je bil novi vmesnik USB 3.1 (t. i. SuperSpeed+ USB), ki v teoriji omogoča hitrosti prenosa podatkov do 1250 MB/s. Se je pa zato plošča odkupila z dvema režama PCIe x16 in dvema režama PCIe x4, tako da se za razširljivost ni bati. Na posebno presenečenje bodo naleteli uporabniki, ki bodo želeli v nove sisteme namestiti Windows 7 s ključka USB. Čipovje Z170 opušča podporo EHCI in jo nadomešča z XHCI, zato bo treba bodisi poseči po namestitvenem ploščku bodisi nasneti njegovo sliko na disk.
Nova generacija procesorjev zahteva tudi nakup nove plošče. Take plošče stanejo okoli sto evrov in več.
Evforija nad procesorji Skylake, ki je zavladala po Evropi, je povzročila tudi splošno pomanjkanje teh procesorjev. V Slovenijo jih je septembra vsak teden prišlo le nekaj deset kosov. Nič ne de, dva sta našla pot tudi v naš laboratorij.
ASRock Z170M Pro4S
Kaj: osnovna plošča.
Izdeluje: www.asrock.com.
Prodaja: www.anni.si.
Cena: 108 EUR
■ Intel Core i5-6600K
Intelovi namizni procesorji so zelo vsestranski, njihova največja slabost doslej pa je bila prav integrirana grafična rešitev, ki je bila preprosto prešibka za igranje malce zahtevnejših iger. V Intelu so se odločili, da želijo odpraviti čim več ozkih grl, zato je prišla na vrsto tudi grafika. V tokrat preizkušena procesorja je vdelana grafična rešitev Intel HD Graphics 530, ki se na lestvici novih grafičnih src uvršča v zlato sredino (t. i. GT2). Žal ta rešitev ni opremljena s pomnilnikom eDRAM kot močnejše sestre, a se v praksi odreže spodobno.
Delovni takt grafične sredice se giblje med 350 in 1150 MHz, a ga je moč tako kot delovno frekvenco procesorja na ploščah s sistemskim naborom Z170 še dodatno naviti in tako iztisniti še kakšnih 10 odstotkov dodatnih zmogljivosti – v »robnih razmerah« pridejo te še kako prav. Ker v procesor vgrajena grafika uporablja delovni pomnilnik, za svoje potrebe ga zna nasloviti do 1,7 GB, je zelo priporočljivo, da se odločimo za sestavo s čim hitrejšim pomnilnikom DDR4, če nameravamo grafična opravila zaupati zgolj integrirani grafiki. Grafični del s pomnilnikom komunicira prek 128-bitnega vodila in zmore v primeru rabe pomnilnika DDR4-2133 ponuditi do 34 GB/s prepustnosti. 24 izvršilnih enot in 48 senčilnih enot dobro opravlja svoje delo, v primerjavi z grafično rešitvijo Intel HD Graphics 4600, ki jo premorejo konkurenčni procesorji Core i5 in i7 četrte generacije, ponuja okoli 70 % več prepustnosti in to se v praksi pozna. Zmogljivosti so vsaj za polovico boljše. Edino pomanjkljivost lahko pripišemo odločitvi, da sredica GT2 podpira le grafično knjižico DirectX 11.2, in ne tudi najnovejše DirectX 12 (ta je rezervirana le za najboljše primerke).
Najboljša stran procesorja seveda še vedno ostaja surova matematična moč. Primerek Core i5 ne premore tehnologije Hyper Threading, zato lahko njegova štiri jedra obdelujejo le štiri niti. Slednje se razen pri obdelavi videa ali zvoka ne kaže kot resna omejitev, zahvaljujoč sorazmerno visokim frekvencam je »konjskih moči« vedno v izobilju. Tisti, ki se mu bo zahotelo še dodatnih zmogljivosti, pa naj si omisli ploščo z naborom Z170, saj je procesorje s končno črko »K« v imenu mogoče navijati. Naš serijski primerek je z manjšim dvigom napetosti (na 1,3V) dosegel 4,6 GHz, za naslednjo stopničko pa smo potrebovali že 1,4 V napetosti. Navijalski potencial procesorja je torej odličen, v vsakem primeru »podarjeni« gigaherc lahko izkoristimo za različne namene. Po tem procesorju bodo brez težav posegli igričarji, saj je sposoben suvereno gnati igre v navezi s sodobnimi grafičnimi karticami. Manjša nadloga je razmeroma visoka cena ob začetku prodaje, a bodo navdušenci nad novo tehnologijo tudi to spregledali.
Intel Core i5-6600K
Izdeluje: www.intel.com.
✓ Dobre zmogljivosti, navijalski potencial, izboljšana grafika.
✗ Večja poraba energije kot pri predhodniku.
■ Intel Core i7-6700K
Še bistveno dražji od modela Core i5 je Core i7. Ta v sistemskem kotičku pokaže kar osem obdelovalnih enot (štiri jedra lahko hkrati obdelujejo po dve niti), ob visokem delovnem taktu štirih gigahercev pa zmogljivosti nikoli niso vprašljive. Intel je z novo generacijo procesorjev povlekel še eno čudno potezo. Procesorjem niso več priloženi hladilniki, torej se sama naložba v nadgradnjo sistema mimogrede lahko poveča za dva desetaka ali več. Core i7-6700K je tako in drugače vroč procesor. S klasičnim hladilnikom, priloženim prejšnji generaciji procesorjev, so temperature ob obremenitvi kaj hitro poskočile nad 70 in celo 80 stopinj Celzija, ob absolutno polni obremenitvi pa t. i. starejši hladilnik BOX ni bil več kos nalogi – ugledali smo celo trimestno temperaturno številko. Navijalci sistemov ste bili opozorjeni – resno velja razmisliti o naložbi v vodno hlajenje, če so vaša želja rekordni delovni takti. Navijalski potencial je soroden modelu Core i5, tudi zmogljivejši brat je frekvenčno mejo dosegel pri 4,7 GHz in napetosti 1,4 V. Očitno je to nekakšen »zid« trenutnega proizvodnega procesa. Je pa treba Intelovim inženirjem priznati, da so končno popustili v svojem obvladovanju in omejevanju navijanja – toliko nastavitev, kot jih imamo danes uporabniki s procesorji Skylake na voljo, bržkone še ni bilo.
Preizkus zmogljivosti s testnimi programi priča o tem, da je model Core i7-6700K v povprečju okoli 30 odstotkov zmogljivejši od modela Core i5-6600K, ko je govor o resnem delu. Grafično srce je enako, prav tako grafične zmogljivosti. Žal je doplačilo za dodatne matematične zmogljivosti kar zasoljeno, a verjamemo, da se bodo cene sčasoma znižale, saj jih ob začetku prodaje potiska v višave tudi pomanjkanje procesorjev (cene so poskočile tudi nad prodajne cene, ki jih je priporočil Intel!).
Intel Core i7-6700K
Izdeluje: Intel, www.intel.com.
✓ Odlične zmogljivosti.
✗ Cena.
Naloga je opravljena
Družina procesorjev Skylake, vsaj sodeč po zaenkrat najzmogljivejših procesorjih, obeta veliko. Večina uporabnikov s plitvejšimi žepi bo sicer morala še počakati nekaj mesecev, da bodo na voljo tudi cenejši primerki iz družin Pentium, Core i3 in Core i5. Tem bosta namenjena tudi še dodatno okrnjena sistemska nabora B150 in H110. Slednji bi moral cene plošč praktično prepoloviti, je pa res, da bodo te nizkocenovne plošče zvečine podpirale le pomnilnik DDR3, to pa na zmogljivosti samih procesorjev ne bo odločilneje vplivalo. A eno je jasno: procesorski gigant zadnja leta skoraj samostojno skrbi, da se zabava v svetu računalniške strojne opreme nadaljuje.
Intel nove procesorje priporoča uporabnikom, ki se spogledujejo z nadgradnjo pet ali več let starih računalnikov. S tem se vsekakor strinjamo, še več, nadgradnjo lahko priporočimo vsem, ki v svojem namiznem računalniku nimajo vsaj tretje generacije procesorjev Core.