Zabavna elektronika brez kompasa

International CES, največji sejem potrošniške oziroma zabavne elektronike na svetu, je tudi letos dokazal, da bo dogajanje na področju tehnoloških rešitev, s katerimi si lajšamo ali krajšamo vsakdan, še kako pestro. V poplavi bolj ali manj uporabnih izdelkov je jasno samo nekaj – niti izdelovalci sami niso povsem prepričani, kam gre ta industrija.

Letošnji International CES me je presenetil že prve dni. Gre namreč za sejem, ki je zaprt za splošno javnost, nanj imajo vstop le za industrijo pomembni ljudje – razvijalci, inženirji, uvozniki, trgovci, novinarji in peščica vabljenih gostov. Kljub temu se je na sejmu, ki obsega celoten lasvegaški konferenčni center, njegovo okolico in večino konferenčnih zmogljivosti  največjih hotelov na svetu, zbralo več kot 150 tisoč obiskovalcev. Presenečeno sem ugotavljal, da sem v družbi, ki je Googlova očala Glass vzela za svoja, pa čeprav le kot modni dodatek. Kamorkoli sem namreč pogledal, sem takoj uzrl koga (še raje pa več njih) z omenjeno novotarijo na nosu – moški, ženske, brez izjem. Pa smo že pri prvem trendu –   izboljšani realnosti, ki jo v tehnologijo zaljubljeni posamezniki tako cenijo. Natančne informacije, dosegljive v hipu in na vsaki pametni (in po možnosti mobilni) napravi.

Odlični zasloni in upravljanje z gestami

Računalniki že dolgo niso rdeča nit sejma International CES, saj je v vzponu cela vrsta drugih tehnologij, prav tako pa so tudi izdelovalci računalnikov v zadnjih letih postali velike korporacije, ki izdelujejo še vse kaj drugega kot le digitalne mlinčke. Kljub temu sejem ostaja dober pokazatelj dogajanja v svetu računalništva, saj se v Las Vegasu predstavljeni modeli med letom vendarle znajdejo tudi na policah trgovin.

Tako kot druge naprave tudi sodobni prenosniki in tablice veliko stavijo predvsem na kakovostne zaslone, saj so ti eden najpomembnejših stikov z uporabnikom. Polna visoka ločljivost (1080p) postaja novi standard računalniških zaslonov, vsaj če gre soditi po najnovejših modelih, zgornja meja pa je premaknjena kar do ultra visoke ločljivosti. Z zasloni ločljivosti 4K v prenosnikih so se letos prvi pohvalili v Lenovu, Panasonicu in Toshibi, skorajda vsi izdelovalci računalniških monitorjev pa so v ponudbo dodali več modelov z ločljivostjo 4K. In ko smo že pri zaslonih naprav, lahko dodam, da so me nekateri izdelovalci   presenetili tudi s tankostjo njihovih robov, še posebej daleč je šel LG s svojim Ultra PC in  4 mm robom, pa tudi prenosnika Lenovo ThinkPad X1 Carbon druge generacije in Samsung ATIV Book 9 nista daleč.

Vsakoletni upadi prodaje računalnikov so prestrašili industrijske gigante. Celo Intel, ki pač tako ali drugače računa na prodajo milijard takih in drugačnih čipov. Procesorski gigant pa spodbuja tudi inovacije, tokrat je veliko pozornosti namenjal zaznavnemu računalništvu. Za začetek se ga želi lotiti kar na področju upravljanja. Predstavljena kamera RealSense 3D naj bi uporabnikom omogočila upravljanje naprav zgolj z gestami rok, brez dotika zaslona ali tipkovnice. V teoriji lepo, v praksi nikakor, saj kamera res razloči le par ukazov. A to številnih izdelovalcev seveda ne bo ustavilo, da je letos ne bi vgradili v svoje tablice in prenosnike.

Poleg cele vrste namiznih računalnikov tipa vse-v-enem se v okolju doma ustvarja še ena kategorija naprav – računalniki mize. Lenovo je, denimo, s svojim Horizon 2, ki premore precej izboljšano interakcijo z mobilnimi napravami (predvsem po zaslugi tehnologije NFC), dokazal, da lahko računalnik uporablja več članov gospodinjstva hkrati – seveda predvsem za zabavo. Prepričan sem, da bo že drugo leto dobil celo vrsto posnemovalcev.

Televizorji postajajo žrtve lastnega napredka

Hitremu razvoju televizorjev v zadnjih letih potrošniki preprosto ne sledimo več. Izdelovalci   so zato sami sebe prignali v kot, saj so preprosto naredili (pre)dobre izdelke, zato potrošniki še boljših (in dražjih) ne želimo/potrebujemo. Povpraševanje želijo zato vzbuditi z različnimi bolj ali manj uporabnimi inovacijami. Kogar niso prepričali ločljivost 4K, prikaz slike v treh razsežnostih in vrsta pametnih aplikacij, bo morebiti podlegel čarom zadnje novotarije –   ukrivljenima stranskima roboma zaslona. LG in Samsung sta sicer zagnala pravi pomp okoli te novosti, a tehnično podkovane javnosti nista prepričala. Je pa zato toliko bolj presenetila odločitev Philipsa, da večino svojih pametnih televizorjev z letnico 2014 opremi z operacijskim sistemom Android. Odločitev ima prednosti in slabosti. Vsebin in aplikacij bo na ta račun res nešteto mnogo (obljubljajo namreč poln dostop do aplikacijske tržnice Google Play), z njimi pa tudi možnosti okužbe tvja (in nato še naprav v krajevnem omrežju) z raznimi škodljivimi kodami ... Bomo videli, kako bo televizorski gigant poskrbel za varnost nove platforme, ki jo sicer nameravajo po hitrem postopku povzeti tudi konkurenti.

Izdelovalci televizorjev so zašli v slepo ulico.

Avtomobili, ki vozijo sami

Avtomobilisti le stežka pogoltnejo cmok, če jim omenimo, da je Google prvi izdelal avtomobil, ki vozi sam. No, stvari se postavljajo na svoje mesto. International CES je presenetljivo veliko prostora namenil izdelovalcem avtomobilov, ki so ga s pridom izrabili. Selitev sodobnih digitalnih igračk in pripomočkov v (še posebej električna) vozila je namreč neizbežna. Na sejmu smo lahko videli Audi A7, ki po zaslugi kamer, laserskega skenerja in radarskega sistema v prometu vozi samostojno, BMWjeva »trojka« pa se je znala sama postaviti tudi na mejo zdrsa in »zadriftati«. Res impresivno. Vsi izdelovalci se trudijo s povezljivostjo, internet v vozilih postaja realnost, predvsem po zaslugi tehnologije LTE.

Novi vmesniki v avtomobilih resnično obetajo precej boljšo uporabniško izkušnjo.

Da bodo vsi zasloni instrumentne plošče v vozilih prihodnosti kmalu videti tako prijetno kot današnje tablice, je s konceptnim kupejem Sport Quattro (novi TT) nakazal Audi. 3D zasloni, ki jih poganja Nvidiina platforma Tegra, znajo ustvariti t. i. virtualno ploščo in na najrazličnejše očem prijetne načine prikazovati vse za vožnjo in voznika pomembne/uporabne podatke ter potnike razvajati z večpredstavnimi vsebinami.

Uporabnost sodobne tehnologije želi dokazati tudi novi sistem povezovanja avtomobilov s semaforji v mestih. Tako naj bi že v prihodnjih letih laže lovili zeleni val, saj bo avtomobil vedel, kako hitro naj pelje, da mu ne bo treba ustaviti pred rdečo. V Ameriki, seveda.

Skrb zase, povezani dom, revolucija na področju 3D tiskanja

Obiskovalci sejma letos nismo mogli spregledati poplave rešitev s področja osebnega zdravstva in rekreacije. Naveza različnih senzorjev, aplikacij in (po možnosti) mobilnih naprav naj bi poskrbela, da bomo bolje razumeli lastno zdravstveno stanje in potem tudi bolje skrbeli zanj, pa čeprav le z rekreacijo.

Se pa umetna pamet vse hitreje seli tudi v gospodinjske aparate. Internet stvari pač »zahteva«, da se naprave pogovarjajo med seboj in še z uporabnikom. Med naprave, povezane v internet ali kako drugače, danes sodijo različne varčne sijalke, termostati, ključavnice in pa seveda vsa bela tehnika. Nekaj rešitev prepriča (predvsem tiste v sklopu pametnega in varnega doma), spet druge se zdijo posiljene (pametni hladilnik in pralni stroj npr.).

Lasvegaški sejem je dodobra potrdil to, da eno največjih tehnoloških prelomnic desetletja prinaša 3D tiskanje. Ustvarja namreč veliko priložnosti na številnih področjih, predvsem oblikovanja in izdelave izdelkov, saj poenostavlja njihovo prilagoditev in poosebitev po okusu potrošnika. In ko se zraven spravijo še giganti, kot je Sony, smo lahko prepričani, da so 3D tiskalniki res na poti v podjetja in gospodinjstva.

Kdo je manjkal?

Med velikanskimi razstavnimi prostori svetovnih velikanov sem najbolj pogrešil pravzaprav le eno ime – Microsoft. Velikan iz Redmonda se je odločil, da se bo raje izognil vprašanjem množic v slogu »Kaj je novega?« in svoje predstavnike raje umaknil v varno zavetje enega večjih hotelov. Nobena skrivnost ni več, da Windows 8 in njegova nadgradnja Windows 8.1 med uporabniki nista sprejeta odprtih rok, zlobni jeziki ju celo primerjajo z manj posrečenim operacijskim sistemom Windows Vista. Microsoft zato že pridno snuje Windows 9, ki ga kani predstaviti prihodnje leto. Ko smo že pri operacijskih sistemih – pri nekaterih izdelovalcih smo lahko zaznali ponudbo dveh operacijskih sistemov v eni napravi (najpogostejša kombinacija sta bila Android in Windows 8). To že samo po sebi priča o tem, da niti oni niso najbolj prepričani o uspehu osmice. Avtorja teh vrstic sicer tudi Android v računalniku ne prepriča, a izdelovalci naprav z zasloni, občutljivimi za dotik, pač morajo poskusiti kaj novega.

Mlačno sporočilo industrije

International CES 2014 z vidika računalniške industrije ni prinesel prav veliko odgovorov. Nove inovacije, kot so zasloni 4K, upravljanje z gestami in integracija mobilnih rešitev sicer kažejo določen potencial, a izvedba še vedno precej šepa. In ker stara garda gigantov (npr. Intel in Microsoft) nima pravih odgovorov po okusu potrošnikov, se odpira prostor za nove zamisli in ponudnike/izdelovalce – tako na področju strojne kot programske opreme. Le kdo bi se lahko opogumil ...