Zaboji za datoteke
Majhne strežnike NAS preizkušamo že kar dolgo, v zadnjem času pa opažamo, da je razlik med njimi vedno manj. Zaradi vse večjih količin podatkov, ki jih proizvedemo, postajajo te naprave vse zanimivejše tudi za računalniško manj zahtevne uporabnike.
Strežniki NAS niso nič drugega kot računalniki v malem - na sliki Thecusov model N5550.
Marsikdo si niti ne predstavlja, koliko podatkov ustvarimo med letom. Od dokumentov, tabel in drugih reči, ki nastanejo po službeni dolžnosti, pa do vseh komunikacij (elektronske pošte), fotografij, videa ... Sploh slednji postajajo iz leta v leto večji, saj so v telefone vgrajeni fotoaparati z vedno višjimi ločljivostmi, praktično vsaka novodobna naprava pa zna zajemati video pri ločljivosti FullHD, počasi se že pripravlja prehod na ločljivosti 4K. Vse to jasno potegne za seboj vedno večje datoteke.
Obenem so naše datoteke vedno bolj razdrobljene med napravami in storitvami. Nekaj fotografij imamo v domačem prenosniku, kakšna se najde v službenem računalniku, tako ali tako jih je vedno kaj tudi v fotoaparatu. Pa na tistih treh pomnilniških karticah, ki nam že mesece ležijo na pisalni mizi. Seveda smo jih veliko naložili tudi na Facebook. Starejše so na zunanjem disku, ki ga že pol leta nismo vzeli iz predala. Fotografije od prejšnjega konca tedna so še na telefonu, od tam so se prekopirale tudi v Googlov oblak (ali morda Dropboxov?). Nekatere so na dveh, treh ali celo več koncih, druge pa samo na eni napravi. Pri marsikom je stanje podobno tudi za druge vrste datotek, nekatere so podvojene, druge ne, za kakšno sploh ne vemo, kje točno je.
Domači strežnik NAS je ena izmed najboljših rešitev za te težave. Nanj se lahko priklopimo na različne načine, največkrat prek domačega omrežja, praktično vsa podjetja pa ponujajo tudi kakšno oblačno rešitev, da lahko prek spleta (ne glede na fizično lokacijo) dosežemo podatke. V osnovnih modelih je prostora za dva diska, ki ju lahko zrcalimo. To pomeni, da bo naprava delovala, četudi bi eden izmed diskov nehal delovati. Zahtevnejši si lahko omislijo model za štiri diske, ki nam ponudi še več prostora, ti praviloma omogočajo tudi kasnejše postopno dograjevanje (torej manjše diske zamenjamo za večje).
Ti strežniki imajo poleg osnovnega datotečnega strežnika vgrajenih še kup možnosti za deljenje datotek z drugimi napravami, ki jih imamo doma. Zelo koristni so strežniki za predvajanje večpredstavnih vsebin (videa, glasbe in fotografij). Tako imamo lahko vse filme zbrane na enem kraju in jih neposredno gledamo po televiziji (vsaj če ta podpira povezavo v omrežje, kar je zadnja leta praktično standardno), na tablici, računalniku itd. Enako velja za glasbo, večina teh naprav ima strežnik, ki se spozna tudi na glasbene zbirke iTunes. Tako si datoteke odmaknemo iz naprav, ki imajo razmeroma malo prostora za podatke (telefoni, tablice, prenosniki z diski SSD), a so še vedno na voljo vsem tem napravam.
Na naprave NAS pa lahko brez težav priklopimo tudi vse naše zunanje diske, saj imajo praktično vsi vsaj en vmesnik USB, raje dva ali več. Tako lahko delimo tudi vso vsebino teh diskov, ali pa jih uporabimo za izdelavo varnostne kopije podatkov. Nekatere naprave omogočajo tudi hitro izdelavo varnostnih kopij ključkov USB in pomnilniških kartic.
Marsikateremu majhnemu (oziroma mikro) podjetju lahko taka naprava rabi kot povsem klasični strežnik. Na zmogljivejših modelih lahko poganjamo kakšno preprostejšo spletno stran, osnovni strežnik za elektronsko pošto ali blog na platformi Wordpress. Resnejši poslovni uporabniki pa lahko izkoristijo integracijo v Active Directory in LDAP, postavijo VPN, DHCP ali DNS strežnik itd.
Pri tokratnem preizkusu smo ugotovili, da so glede na lansko leto hitrosti ostale enake. Vsaj pri malo zmogljivejših modelih niti NAS ni tisti, ki bi predstavljal ozko grlo, temveč je to disk računalnika. Preizkus smo resda opravili z računalnikom, ki ima vgrajen disk SSD, a lahko rečemo, da praktično ni več počasnih naprav. Večji strežniki podpirajo tudi možnost vgradnje SSDja, ki ga uporabljajo kot začasno odlagališče (cache) za doseganje še višjih hitrosti.
O priljubljenosti teh naprav priča tudi to, da imata tako Seagate kot WD v prodajnem programu diske, namenjene prav tem napravam. Te diske smo preizkusili tudi sami, po besedah izdelovalcev pa naj bi imeli manjše možnosti za napake (tega seveda ne moremo preveriti). Po naših preizkusih so praktične razlike v primerjavi z navadnimi diski razmeroma majhne. Nagrade zlati Monitor tokrat sicer nismo podelili, želeli smo opraviti le manjši pregled novih naprav.
Asustor AS-202T
Izdeluje: www.asustor.com
Prodaja: www.acord-92.si
Cena: 225 EUR.
✓ Cena, hitrost delovanja, veliko dodatnih aplikacij.
✗ Glasnost.
Asustor je novi izdelovalec naprav NAS na našem trgu, gre pa za podružnico podjetja Asus, ustanovljeno leta 2011. Čeprav so na trgu šele razmeroma kratek čas (vsaj v primerjavi s podjetji Qnap, Synology itd.), imajo v ponudbi že kar nekaj zanimivih naprav, njihov vstopni model je AS-202T.
To je naprava, namenjena manj zahtevnim uporabnikom, vanjo lahko namestimo dva diska. Je med večjimi, vsaj kar zadeva modele za dva diska, kakovost izdelave je odlična, ohišje je aluminijasto. Iz sprednje strani povlečemo enostavna nosilca, ki sta prevlečena z nekaj plastike (to naj bi zniževalo vibracije), podpirata tudi namestitev diskov velikosti 2,5 palca. Naprava je srednje glasna, spredaj je en vmesnik USB 3.0, še eden je zadaj, zraven sta še dva vmesnika USB 2.0.
Vgrajeni Intelov dvojedrni procesor Atom nas je malce presenetil, vsaj glede na to, da gre za vstopno napravo, tudi pomnilnika je kar dosti, 512 MB. Naprava se je na preizkusu hitrosti zelo dobro obnesla, tudi uporabniški vmesnik je zelo odziven. Deluje (podobno kot pri Synologyju in Qnapu) kot virtualno namizje, kjer lahko prek spleta namestimo dodatne aplikacije, na namizju imamo lahko hkrati odprtih več oken (za nastavitve, brskanje po datotekah itd). Dodatnih aplikacij je zelo veliko, zelo koristna je Dropbox za povezavo z omenjeno spletno shrambo.
Asustor AS-204TE
Izdeluje: www.asustor.com
Prodaja: www.acord-92.si
Cena: 420 EUR.
✓ Večpredstavne možnosti, veliko dodatnih aplikacij.
✗ Ni možnosti postopne povečave polja.
Druga naprava podjetja Asustor, model AS-204TE, je že nekoliko višje na zmogljivostni lestvici. Vanjo lahko namestimo do štiri diske, tako kot pri manjšem bratu podpira tudi manjše, 2,5 palčne diske. Pri tem uporablja povsem enaka vodila kot cenejši model, kar pomeni, da lahko diske tudi prestavimo. Obenem tudi prepozna diske, ki smo jih uporabljali v drugem modelu istega izdelovalca. Spet gre za razmeroma veliko napravo, kar je seveda razumljivo, saj ima vgrajen tudi napajalnik. Zadaj je razmeroma velik ventilator. Gre za eno tišjih naprav na tokratnem preizkusu.
Vgrajena strojna oprema je podobna kot pri cenejšem bratu – procesor je enak, Intelov Atom, ki deluje pri frekvenci 1,2 GHz, pomnilnika je še enkrat toliko, torej 1 GB. Hitrosti delovanja so zelo podobne kot pri AS-202T, kar bo za večino uporabnikov povsem dovolj.
Izpostaviti velja črko »E« v imenu, pomeni »Entertainment«, naprava ima zadaj vmesnik HDMI, spredaj pa sprejemnik IR. V Asustorju so dodali odličen medijski predvajalnik XBMC, ki ga lahko krmilimo s priloženim daljincem in NAS spremeni v pravo večpredstavno središče. Zadeva se obnese odlično, čeprav si težko predstavljamo, da bodo uporabniki NAS namestili v bližini televizorja. Seveda pa lahko namestimo še kup drugih aplikacij in strežnikov (strežnik iTunes, strežnik DLNA itd). Tako kot pri cenejšem modelu je spredaj en vmesnik USB 3.0, eden zadaj, poleg gigabitnega omrežnega vmesnika sta še dva USB 2.0.
Naprava je glede na specifikacije cenovno zelo agresivno umeščena, saj po razmeroma ugodni ceni ponuja zelo veliko. Pogrešali smo edino možnost uporabe različno velikih diskov (kot to pozna kar nekaj drugih izdelovalcev) in posledično postopne povečave polja.
Buffalo LS220 6TB
Izdeluje: www.buffalo.com
Prodaja: www.pchand.si
Cena: 418 EUR (z dvema diskoma 3 TB).
✓ Cena, že vgrajeni diski.
✗ Hitrost, malo vmesnikov.
Buffalo že dolgo časa ponuja naprave NAS, njihova stalnica je možnost nakupa z že vgrajenimi diski. To predvsem olajša prvo postavitev naprave, saj ni potrebe po vijačenju diskov. Tudi sicer je njihove naprave zelo enostavno postaviti in upravljati, to velja tudi za LS220. Preizkusili smo različico z dvema diskoma po 3 TB, seveda so na voljo tudi druge velikosti (napravo si lahko omislimo tudi brez diskov).
Gre za razmeroma majhen in zelo preprosto oblikovan NAS, ki ima zelo majhen ventilator in ni ravno najtišji (je pa res, da je to odvisno tudi od uporabljenih diskov). Za priklop dodatnih naprav je na zadnji strani na voljo le en vmesnik USB 2.0 (seveda poleg gigabitnega omrežnega vmesnika), škoda, da ni kje še kakega USB 3.0.
Ker gre za napravo, namenjeno manj zahtevnim uporabnikom, je v rabi procesor ARM s taktom 800 MHz, v podporo ima 256 MB pomnilnika, to je najmanj med tokrat preizkušenimi napravami. Tudi pri hitrostih se obnese slabše od povprečja, čeprav velja poudariti, da so hitrosti za manj zahtevne uporabnike (predvsem takrat, ko do naprave ne bo dostopalo veliko uporabnikov hkrati), dovolj dobre. Buffalo ima tudi zelo dober uporabniški vmesnik in enostavno oblačno storitev za spletni dostop do datotek, a ne omogoča namestitve dodatnih aplikacij (kot Asustor, Synology, Qnap).
Buffalo LS420 6TB
Izdeluje: www.buffalo.com
Prodaja: www.pchand.si
Cena: 508 EUR (z dvema diskoma 3 TB).
✓ Hitrost, vgrajeni diski.
✗ Cena, malo vmesnikov.
Druga naprava podjetja Buffalo, ki smo jo preizkusili, je nekoliko zmogljivejši LS420. Tako kot zgoraj opisani LS220 sta tudi tu vgrajena dva diska po 3 TB. Pri Buffalo sicer oglašujejo skupni prostor, torej 6 TB, v praksi pa večina uporabnikov uporablja RAID 1, kjer se prostor enega diska uporabi za redundanco (torej imamo načeloma 3 TB razpoložljivega prostora).
Po oblikovanju se ta model težko loči od cenejšega brata, edina razlika je v nekoliko večjem ventilatorju na zadnji strani, zaradi slednjega je ta model tudi malenkost tišji. Zadaj sta še gigabitni omrežni vmesnik in vmesnik USB, spet podpira hitrosti po standardu 2.0, ne pa tudi po hitrejšem 3.0.
Višja cena se pozna na nekoliko zmogljivejši vgrajeni opremi. Še vedno gre za procesor ARM, le da ima tu višjo frekvenco, 1,2 GHz. Obenem so glede na cenejšo napravo vgradili še enkrat toliko pomnilnika, torej 512 MB, vse skupaj pa se pozna tudi pri višjih hitrostih branja in pisanja datotek.
Kot smo zapisali pri LS220, je uporabniški vmesnik zelo čist in pregleden, zelo dobre so tudi aplikacije, namenjene dostopu s pametnih telefonov in tablic (tako iOS kot Android). Oblačna storitev je med najlaže nastavljivimi in je ni težko uporabljati, podpira pa vse najpogostejše funkcije, denimo prenos datotek po omrežju Bittorrent, strežnik za glasbo iTunes itd.
Drobo 5N
Izdeluje: www.drobo.com
Prodaja: www.sinapsa.si
Cena: 561 EUR.
✓ Enostavna raba, tiho delovanje.
✗ Hitrosti, brez dodatnih vmesnikov.
Drobo je bil pred leti prvi, ki se je resneje lotil enostavnosti rabe in je svoje naprave namenil tudi uporabnikom, ki dotlej niti pomislili niso na NAS. Posebnost njihovih naprav je že od začetka tudi uporaba lastnega sistema RAID, ki lahko izkoristi praktično ves prostor tudi na diskih, ki so različnih velikosti. To imenujejo BeyondRAID, a so v zadnjih nekaj letih enako funkcionalnost vpeljali tudi drugi izdelovalci.
V napravo lahko vgradimo do pet diskov, kot rečeno, so lahko različnih velikosti. Ohišje je zelo kakovostno, gre pa za enega najtišjih takih strežnikov. Za vgradnjo diskov ni treba nobenega vijačenja, tudi ni kakih nosilcev, diske le potisnemo v napravo, tam se zaskočijo, čez to pa se doda velik magnetni pokrov. Spredaj vidimo pet diod LED, kažejo stanje diskov, pod njimi pa je še vrsta lučk, prek katere vidimo zasedenost polja – preprost, a zelo koristen dodatek. Večja pomanjkljivost naprave se pokaže na zadnji strani, kjer je le gigabitni omrežni vmesnik – ni torej nobenih vmesnikov USB ali česa podobnega.
Programsko opremo naprave je nadvse enostavno uporabljati – pravzaprav gre za eno izmed najlažjih postavitev katerihkoli takih naprav. Pri Drobu se praktično ne ukvarjamo s polji RAID, le povemo mu, koliko diskov naj bo na voljo za redundanco (en ali dva). Namestimo lahko kar nekaj različnih dodatnih aplikacij, denimo strežnik za elektronsko pošto, strežnik za knjižnico iTunes itd.
Glede na druge naprave tega cenovnega ranga se Drobo malce slabše obnese na hitrostnih preizkusih, predvsem pri večjih datotekah. Tu velja omeniti, da je pod napravo še dodatna reža, kamor lahko vgradimo majhen mSATA SSD, ki seveda pospeši hitrost delovanja, saj deluje kot dodaten medpomnilnik.
Qnap TS-221
Izdeluje: www.qnap.com
Prodaja: www.omo7.si
Cena: 324 EUR.
✓ Število vmesnikov, uporabniški vmesnik.
✗ Cena.
Podjetje Qnap je eno bolj znanih na tem področju, model TS-221 smo sicer preizkusili že lani, a ostaja v prodajnem programu. Je naprava za dva diska, ki se uvršča v višji cenovni in zmogljivostni razred. Ohišje je enostavno oblikovano, naprava je tudi razmeroma tiha.
Velika prednost tega strežnika so vsi vgrajeni vmesniki. Spredaj imamo navadnega USB (2.0), ta je namenjen hitri izdelavi varnostnih kopij ključkov USB. Zadaj sta še dva USB, pri obeh gre za hitrostni standard 3.0, ob tem pa celo dva vmesnika eSata. Vsi so namenjeni priključitvi zunanjih diskov, bodisi za redno rabo, bodisi za občasen priklop in izdelavo kake varnostne kopije. Vgrajen je procesor iz družine ARM s taktom 2 GHz, v pomoč mu je 1 GB pomnilnika. Po hitrosti je naprava nekje v sredini, glede na ceno bi morda pričakovali malo več.
V Qnapu so že lani predstavili nov operacijski sistem za svoje naprave, imenovan QTS 4.0. Ta je, podobno kot pri Synology in Asustor, pravzaprav oddaljeno namizje, na katerem imamo lahko hkrati odprtih več oken oziroma aplikacij. To bo pogodu predvsem tistim, ki se s temi napravami radi malo več ukvarjajo, ponuja tudi veliko različnih funkcionalnosti. Glede na lani smo opazili, da je za te naprave na voljo tudi več aplikacij tretjih razvijalcev.
Qnap TS-670 Pro
Izdeluje: www.qnap.com
Prodaja: www.omo7.si
Cena: 1181 EUR.
✓ Hitrost, število vmesnikov, uporabniški vmesnik.
✗ Cena.
Načeloma se na preizkusih držimo naprav, namenjenih manjšim podjetjem in domačim uporabnikom. Na preizkus smo sicer dobili tudi Qnapov TS-670 Pro, ki je tako po zmogljivostih kot po ceni nekako zunaj konkurence, a smo ga kljub temu preizkusili – bolj kot zgled večje naprave, namenjene vsem, ki imajo res veliko podatkov. V preteklosti smo sicer preizkusili podobne naprave tudi drugih znamk.
Model ima prostora za največ šest diskov, je torej tudi primerno velik. Diske lahko tudi zaklenemo, a je to predvsem zaščita pred manj veščimi uporabniki. Spredaj ima tudi zaslon stanja in tipke za upravljanje z minimalističnimi menuji, ki znajo biti za upravitelje zelo koristni. Kljub velikosti gre za razmeroma tiho napravo, za diski počivata dva razmeroma velika ventilatorja.
Naprava ima seveda obilo vmesnikov različnih vrst. Vgrajena sta dva gigabitna omrežna vmesnika, lahko pa vgradimo še dva ali celo dva vmesnika s hitrostjo deset gigabitov. Zadaj so za priklop drugih naprav še štirje vmesniki USB (dva 3.0, dva 2.0), en vmesnik USB 2.0 je še na sprednji strani. Za hitrejšo povezavo z zunanjimi diski sta zadaj še dva vmesnika eSata. Zanimivo, da je v napravo vgrajen celo vmesnik HDMI, s tem lahko deluje tudi kot večpredstavni predvajalnik – spredaj je celo sprejemnik IR, prek katerega lahko uporabljamo daljinec.
Seveda so hitrosti zelo visoke, naprava podpira tudi uporabo diskov SSD za pohitritev delovanja. Slednjega lahko vgradimo tudi v prosto režo PCI-E. Pri tej napravi je omejitev bolj v hitrosti diska, vgrajenega v računalnik, prek katerega dostopamo do naprave. Vgrajen je Intelov procesor Core i3 (konkretno dvojedrni i3-3220 3,3 GHz) in 2 GB pomnilnika.
Synology DS-214play
Izdeluje: www.synology.com
Prodaja: www.xenon-forte.si
Cena: 354 EUR.
✓ Število vmesnikov, uporabniški vmesnik.
✗ Cena.
Synology kar redno osvežuje svoj nabor naprav NAS, letnice pa so skrite v sami oznaki naprave – v tem primeru je DS-214 nova naprava za dva diska. Navzven je praktično enaka predhodnikom, ohišje je srednje veliko, na sprednji strani je pokrov, pod njim se skrivata nosilca za diska. Letos so dodali plastična vodila, s katerimi diske pritrdimo na nosilce brez potrebe po vijačenju.
Beseda Play v imenu označuje možnost strojnega prekodiranja videa ločljivosti 1080p. Naprave NAS sicer že dolgo podpirajo možnost strežnika DLNA za predvajanje večpredstavnih vsebin na podprtih napravah (televizorjih, tablicah itd.), a v tem primeru prekodiranje poteka na strani odjemalca. To je za večino uporabnikov dovolj, težava je pri napravah, ki imajo slabšo podporo različnim kodekom (recimo kakšne Applove naprave). Pri DS-214play lahko to kodiranje torej prevzame NAS, se pa kar izkaže dobro, čeprav smo kljub vsemu naleteli tudi na kako datoteko, na katero se ni spoznal (a priznamo, da se to rado zgodi tudi pri televizorjih in drugih predvajalnikih).
DS-214play je med bolje opremljenimi napravami, vsaj kar zadeva vmesnike, na voljo sta dva USB 3.0 in en USB 2.0, zadaj je še vmesnik eSata, na sprednji strani pa bralnik pomnilniških kartic SD. Tudi programska oprema je odlična, Synologyjev operacijski sistem DSM je zelo pregleden, funkcionalnosti je veliko, na voljo pa je tudi kup različnih aplikacij, ki jih namestimo prek spleta.
Na preizkusu hitrosti se je naprava dobro odrezala, je pa tudi ena tišjih, sploh med manjšimi napravami. Edino, kar nas je zmotilo, je nekoliko visoka cena, zato bi prej priporočili soroden model brez funkcionalnosti Play.
Synology DS-414
Izdeluje: www.synology.com
Prodaja: www.xenon-forte.si
Cena: 438 EUR.
✓ Število vmesnikov, uporabniški vmesnik.
✗ Cena.
Druga Synologyjeva naprava na preizkusu je model DS-414, ki ima prostora za štiri diske. Gre za naslednika modela DS-413, na prvi pogled se od slednjega praktično ne razlikuje. Tako kot pri manjšem DS-214play so tudi tu nosilcem za diske dodali plastična držala, zaradi katerih ni potrebe po vijačenju diskov. Tudi ta model je, tako kot predhodniki, izredno tih – zaradi dveh velikih ventilatorjev in izdatne rabe gumijastih čepkov za zniževanje vibracij diskov.
Hitrosti naprave so zelo dobre, uporablja namreč dvojedrni procesor ARM, pomnilnika je 1 GB. Naprava podpira tudi možnost uporabe enega diska SSD kot dodatni pomnilnik, kar še zveča hitrosti prenosa datotek. Poleg klasičnih polj RAID (v napravi s štirimi diski prideta najbolj v poštev RAID 5 in 6) ima Synology že dolgo časa lastno rešitev, imenovano SHR (Synology Hibrid RAID), kjer lahko kombiniramo diske različnih velikosti. Pri tem lahko polje povečamo z menjavo posameznih diskov, datoteke so ob tem ves čas na voljo.
Na sprednji strani je en vmesnik USB (2.0), zadaj sta še dva USB 3.0 za priklop drugih naprav oziroma diskov. Glede na predhodni DS-413 je letošnji model dobil en gigabitni omrežni vmesnik več, na voljo sta torej dva, ki ju lahko uporabljamo hkrati (za doseganje višjih hitrosti), seveda pa je to koristno tudi, kadar eden izmed vmesnikov odpove.
Thecus N2310
Izdeluje: www.thecus.com
Prodaja: www.acord-92.si
Cena: 140 EUR.
✓ Cena.
✗ Glasnost.
Čeprav je podjetje Thecus zelo znano na področju naprav NAS, jih sami že nekaj časa nismo preizkusili. Z novim uvoznikom pa je prišlo tudi novo zanimanje, da si ogledamo tudi njihove naprave. Prva je vstopni model N2310, ki meri na manj zahtevne uporabnike. Na videz deluje nekoliko bolj plastično, zaradi majhnega ventilatorja na zadnji strani pa gre za enega izmed glasnejših NAS strežnikov na tokratnem preizkusu.
Namestitveni program bi bil grafično lahko bolj dodelan, a svoje delo opravi brez težav. Med namestitvijo si naredimo tudi račun za oblačno storitev, prek njega lahko do naprave dostopamo tudi prek Thecusovih aplikacij za pametne telefone in tablice. Grafični vmesnik deluje kot namizje, je dovolj pregleden, tudi funkcije so vse, ki bi jih pričakovali.
Naprava ima zadaj dva vmesnika USB, eden je počasnejši USB 2.0, drugi pa hitrejši 3.0. Na sprednji strani je tudi tipka, s katero sprožimo kopiranje priključenega ključka USB. Naprava ni ravno hitra, če jo primerjamo s nekaterimi starejšimi vstopnimi napravami, a kljub temu kar dobro izkaže. Daleč največja prednost N2310 pa je zelo nizka cena – za nekoga, ki potrebuje le preprost NAS za hrambo datotek in se mu glasnost ne zdi preveč pomembna, je ta naprava cenovno odlična rešitev.
Thecus N5550
Izdeluje: www.thecus.com
Prodaja: www.acord-92.si
Cena: 460 EUR.
✓ Cena.
✗ Programska oprema.
Thecusov N5550 je eden izmed večjih strežnikov NAS, ki smo jih kdaj preizkusili. Vanj lahko vgradimo do pet diskov, a je tudi med temi napravami razmeroma velik. Spredaj je koristen zaslon stanja, diski so nameščeni na nosilcih za vratci na sprednji strani naprave, lahko jih tudi zaklenemo.
Naprava je narejena zelo računalniško, saj ima vgrajen napajalnik (z majhnim lastnim ventilatorjem), brez težav pa odstranimo pokrov in sami zamenjamo kak del (recimo pomnilnik, ventilator). Ventilator med navadnim delovanjem sicer ni preglasen, a se ob večjih obremenitvah kar sliši – ker pa bodo to napravo najverjetneje kupovala podjetja, je zvok nekoliko manj pomemben.
Vgrajen je Intelov procesor Atom s frekvenco 1,8 GHz, zraven sta 2 GB pomnilnika, strežnik pa sodi med hitrejše. Vmesnikov je veliko, zadaj sta dva gigabitna omrežna vmesnika in štirje vmesniki USB (vsi po starejšem standardu 2.0), spredaj za vratci je še en USB 3.0. Zanimivo, da ima naprava zadaj še izhoda VGA in HDMI – s slednjim jo lahko priključimo na televizor in ob pomoči programske opreme predvajamo video. Nam se je sicer to zdelo nekoliko nenavadno, saj si težko predstavljamo, da si bo kdo kupil tako veliko napravo za dnevno sobo. Seveda lahko na napravo priklopimo tudi navaden računalniški monitor in jo upravljamo neposredno.
Malce razočarani smo bili nad programsko opremo, ki daje občutek nedokončanosti. Večina funkcij deluje brez težav, čeprav je vmesnik grafično v zaostanku za drugimi (sploh kak Buffalo, Synology, Drobo), kar nekaj težav smo imeli z vgrajeno aplikacijo XBMC, ki je s številnimi datotekami imela težave, oziroma jih ni tekoče predvajala.
WD MyCloud EX4
Izdeluje: www.wdc.com
Prodaja: www.elkotex.si
Cena: 343 EUR.
✓ Enostavnost rabe, cena.
✗ Hitrost.
WD je zelo znano ime na področju diskov, pred nedavnim so se lotili tudi naprav NAS. Tokrat smo preizkusili njihov model EX4, ki ima prostora za štiri diske, namenjen je tako podjetjem kot domačim uporabnikom, ki potrebujejo nekoliko več prostora. Za vgradnjo diskov ne potrebujemo orodja, diske le vstavimo s sprednje strani. Naprava bi lahko bila nekoliko tišja.
Naprava podpira večino klasičnih oblik RAID, žal pa pri WD nimajo izbire za uporabo več diskov različnih velikosti (te sicer lahko uporabljamo, a bo del zmogljivosti ostal neizkoriščen), kot to počnejo naprave Drobo, Synology itd. Zanimivo, da ima naprava tako dva omrežna vmesnika kot tudi dve povezavi za (sicer zunanji) napajalnik – EX4 lahko tako priklopimo na dva napajalnika, kjer bo ob težavah enega breme prevzel drugi. Edina druga vmesnika sta dva USB 3.0 na zadnji strani.
Uporabniška izkušnja je zelo dobra, vmesnik je preprost in pregleden, tudi oblačno rešitev za deljenje datotek je dovolj enostavno vzpostaviti, seveda so na voljo tudi aplikacije za dostop iz mobilnih naprav. Vgrajene so tudi resnejše funkcije, namenjene podjetjem, denimo priklop v omrežje Active Directory in izdelavo varnostnih kopij na Amazonov S3, na voljo je tudi medijski strežnik za predvajanje videa in glasbe.
EX4 nas je nekoliko razočarala le pri hitrostih, kjer se obnese podpovprečno. Je pa zato glede na funkcionalnost in število diskov, ki jih lahko vgradimo, presenetljivo poceni.
Majhna posebneža
Strežniki NAS so navzven škatlaste naprave, v katere praviloma vgradimo navadne, 3,5-palčne diske. Prihajajo pa tudi nekateri posebneži, ki so na prvi pogled povsem drugačni. Preizkusili smo dve taki samosvoji napravi.
Prva prihaja iz ameriškega podjetja Drobo, katerega naprave so bile sprva bolj namenjene enemu uporabniku kot pa deljenju po omrežju kot pri navadnih omrežnih strežnikih NAS. Taka je tudi Drobo Mini.
Napravo najlaže predstavimo kot prenosljiv zunanji disk, ki ponuja možnost nadgradnje in tudi različne stopnje redundance za varovanje pred odpovedjo diskov. Vanjo lahko vgradimo do štiri diske velikosti 2,5 palca (torej ti, ki se sicer uporabljajo v prenosnikih), ti pa se postavijo v poje RAID. Pri Drobu sicer uporabljajo svojo tehnologijo (imenovano BeyondRAID), s katero lahko vgradimo različno velike diske, naprava pa sama kar najoptimalneje izkoristi prostor. Diske lahko sicer v celoti izkoristimo za datotečni prostor, lahko pa si nastavimo en ali dva diska redundance.
Ti diski gredo ta hip do velikosti 2 TB oziroma 1 TB v primeru diskov SSD. Zanimivo, da so na voljo tudi 2,5-palčni diski, namenjeni napravam NAS. Napravo sicer dobimo brez diskov, zaradi Drobove tehnologije pa lahko za začetek vgradimo tudi le en disk, druge pa kasneje dodajamo po potrebi. Na spodnji strani so majhna vratca, pod katerimi lahko vgradimo SSD velikosti mSATA – ta se uporablja kot dodatni pomnilnik za doseganje višjih hitrosti.
Naprava je presenetljivo hitra, s tem da je veliko odvisno tudi od uporabljenega vmesnika. Uporabniki Applovih računalnikov bodo uporabili vmesnik Thunderbolt, na voljo sta dva, saj lahko verižno priključimo tudi druge naprave (t. i. »daisy chaining«). Za uporabnike drugih računalnikov pa je na voljo USB 3.0, ki se izkaže za počasnejšega, a so tudi tu hitrosti povsem spodobne, seveda je veliko odvisno tudi od vrste vgrajenih diskov.
Drobo Mini ima zunanji napajalnik, vgrajen je tudi majhen akumulator, ki naj bi ob izgubi električne energije poskrbel za to, da bi se podatki uspešno zapisali na diske. Naprava je namenjena tistim, ki potrebujejo veliko diskovnega prostora na poti, recimo uporabnikom kakih Ultrabookov, ki uporabljajo manjše diske SSD. Za uporabo kot domače odlagališče pa se nam zdi nekoliko predrag, sploh ko prištejemo še ceno štirih diskov (in po možnosti mSATA SSD).
Drugi posebnež je Qnapov HS-210. Po velikosti in oblikovanju na hitro malo spominja na Drobov Mini, a gre za klasični NAS, ki ga priključimo prek gigabitnega omrežnega vmesnika. V ohišje nizkega profila lahko namestimo en ali dva diska, s tem da ležita drug ob drugem. Naprava je namreč namenjena rabi v dnevni sobi kot nekakšen večpredstavni NAS.
To namembnost še podkrepi dejstvo, da je HS-210 povsem brez ventilatorja, zadostno hlajenje naj bi omogočal že zgornji pokrov. Glasnost je sicer dokaj odvisna tudi od uporabljenih diskov. V napravo lahko namreč vgradimo diske velikosti 3,5 ali 2,5 palca, večji znajo biti kar glasni. Mi smo napravo dobili z dvema 2,5-palčnima diskoma iz WDjeve serije Red (namenjene uporabi v NASih), ki sta skoraj neslišna, najzahtevnejši pa lahko posežejo po SSDjih.
Glede na namembnost naprave nas čudi, da niso dodali izhoda HDMI. Na voljo so klasični omrežni vmesnik in štirje vmesniki USB, od tega sta dva 2.0, dva pa 3.0. NAS ima seveda vgrajene različne večpredstavne predvajalnike, a moramo tako njega kot televizor priklopiti prek omrežnega stikala. Škoda, saj je zaradi tega edina resna prednost tiho delovanje, to pa lahko (z uporabo diskov SSD) dosežemo tudi s kakim drugim (cenejšim) NASom.
S stališča uporabnika je nameščena programska oprema (Qnapov sistem QTS 4.1) zelo dobra, saj je vmesnik pregleden in enostaven, na voljo je tudi kup dodatnih aplikacij, ki jih lahko namestimo prek spleta. Na voljo so tudi aplikacije, s katerimi naprave dosežemo z mobilnih naprav. Hitrosti prenosa podatkov so glede na preizkušene naprave pod povprečjem, a povsem dovolj visoke, da bomo lahko brez težav gledali kak video visoke ločljivosti, v ozadju pa še prenašali datoteko.
Drobo Mini
Izdeluje: www.drobo.com
Prodaja: www.sinapsa.si
Cena: 445 EUR.
✓ Enostavnost delovanja, velikost in teža, hitrost.
✗ Cena.
Qnap HS-210
Izdeluje: www.qnap.com
Prodaja: www.elkotex.si
Cena: 319 EUR.
✓ Enostavnost delovanja, tiho delovanje.
✗ Ni izhoda HDMI.
Pogled v laboratorij
Na vsaki napravi NAS smo najprej postavili polje RAID, pri modelih z dvema diskoma kar RAID 1 (zrcaljenje), pri modelih z več diski pa RAID 5 s štirimi diski. Slednje velja tudi za naprave, v katerih je prostora za več diskov. Nato smo namestili zadnjo različico programske opreme (firmware) in ugasnili funkcije, ki bi lahko vplivale na hitrost (večpredstavne strežnike in podobno).
Za merjenje hitrosti prenosa prek omrežja smo uporabili program DU Meter, prenašali pa smo dve veliki datoteki .iso skupne velikosti dobrih 7 GB in množico malih datotek (dobrih dva tisoč fotografij skupne velikosti 1,5 GB). Meritve seveda izvajamo v obe smeri – torej pisanje na NAS in branje z njega.
