Začetek konca monopola?

Jesenski čas je v računalništvu pridržan za novosti, tako strojne kot programske. Poletnega zatišja je konec, trg se prebuja, počasi celo pripravlja na obdarovalni predbožični čas. Gotovo, da po naključju, toda tokrat smo podobnemu, storitvenemu prebujenju priča tudi na našem trgu - na lepem mrgoli oglasov za širokopasovne povezave. Pojma ADSL in kabelski internet nenadoma postajata zanimiva tudi za računalniško neizobražene med nami. Za mame in očete, strice, tete, ponekod celo za dedke in babice (čisto zares!).

Kaj se je zgodilo, da smo iznenada priča tako skokoviti priljubljenosti interneta? Preprosto, Telekomov monopol ali, bolje, samovolja (monopol je bil menda odpravljen že pred leti) se je nekoliko zmanjšala - ADSL je po novem na voljo tudi brez priključka ISDN. Kar nekaj let je že, odkar je Telekom svojo novo storitev ADSL vezal na ISDN, čeprav za kaj takega ni bilo prav nobenega tehničnega razloga (in ga očitno še danes ni). Razlog je bil povsem komercialen - prodati čim več priključkov (oz. kar paketov) ISDN, katerih prodaja nikakor ni tekla najbolje. To, da je zaradi take (cenovne) politike danes v Sloveniji gotovo manj internetnih priključkov, kot bi jih bilo sicer, ni (bilo) pomembno. Tako kot ni bilo pomembno to, da je bil zaradi nemogočih pogojev kar dolgo edini ponudnik ADSL Telekomov hčerinski SiOL.

No, časi se vendarle spreminjajo in kot rečeno, si lahko danes ADSL privoščimo tudi brez ISDN. To dejansko pomeni, da je tak priklop nekaj cenejši, ker se na uporabnikova ramena ne zgrnejo "stroški" preklopa na ISDN (če je imel do zdaj le analogno telefonijo ali pa morda še te ne), pa še naročnina je nekaj nižja. Mimogrede, morebitni "sestop" z ISDNskega ADSL na analognega vas bo stal natanko 11.525 tolarjev, kolikor si Telekom zaračuna za ta tehnično očitno nadvse zapleten poseg... ADSL s tem postaja zanimiv tudi za tiste, ki širokopasovnega interneta ne potrebujejo tako zelo, da bi se jim zdelo vredno toliko denarno pretegniti. Celo tako zelo zanimiv, da so se za Telekomove partnerje priglasila tudi podjetja, ki imajo še danes na sodišču vložene vloge zoper Telekomovo domnevno (tako ali drugačno) monopolno obnašanje.

Da je trenutek pravi, so brž ugotovili tudi ponudniki kabelskega interneta. Še preden je "analogni ADSL" postal realnost, je vse prelepljeno s plakati, ki oglašujejo pomlajeno kabelsko rešitev - Telemachov širokopasovni internet. Trenutno je to najcenejša, pa tudi najhitrejša (do 5 Mb/s) rešitev za uporabnike doma.

In vendar "ADSL brez ISDN" seveda še ni liberalizacija komunikacij, kot si to že dalj časa predstavljajo v zahodnem svetu. To je/bo šele prava razvezava lokalne zanke, oz. možnost (sicer Telekomovo) parico uporabiti za povezavo z alternativnim ponudnikom stacionarne telefonije/interneta/televizije. Brez Telekomovega lončka, ki bi napaberkoval naročnino za nekakšen telefon (ISDN ali analogen), ki si ga morda sploh nismo želeli. Da bi nekdo lahko ponudil tako storitev, mora imeti v Telekomovih prostorih nameščene svoje naprave, ki omogočajo izvajanje teh storitev. Danes, ko je telefonijo najenostavneje izvesti prek VoIP, so to kar DSLAMi oz. "xDSL centrale", če jim lahko tako rečemo. Prvi, ki je to storitev lahko ponudil, je bil (spet) SiOL, in sicer v svojem ADSL paketu Trio. Z njim se lahko odrečemo Telekomovemu priključku in sestavljeno storitev v celoti plačujemo SiOLu (bolj ali manj gre denar še vedno v isti žep, res pa je, da ga je nekoliko manj). Je torej SiOL na vrat na nos kupil množico DSLAMov in jih namestil v Telekomovih centralah po vsej Sloveniji, kot bi to moral storiti vsak drug ponudnik? Ne, SiOL je Telekomove DSLAMe, ki jih uporablja že vrsto let, počasi, v nekaj letih, odplačal in jih tako dobil v last. Možnost, ki ni bila nikomur drugemu niti omenjena (kaj šele dana).

Pa pustimo to in se vprašajmo, kako pravzaprav, da smo ravno to jesen, po kar nekaj letih, dočakali nekoliko prijaznejši in spravljivejši Telekomov ton? O razvezavi lokalne zanke in "analognem ADSLu" se vendarle govori že nekaj let. Gotovo je kaj na menjavi politične oblasti (in posledično uprave Telekoma), in to kljub temu da je politika vedno zatrjevala, da na Telekom in Agencijo (APEK) nima nikakršnega vpliva (pa kaj še!). Še bolj gotovo pa je, da nad Telekomom kot Damoklejev meč že nekaj časa visi začetek delovanja T2, podjetja, ki obljublja, da bo postalo prvi veliki "uporabnik" zakona o razvezavi lokalne zanke in tako prva prava alternativa Telekomu. T2 ima, kot kaže, denar (certifikatski, saj je njegov lastnik Zvon Ena Holding, vmes pa je tudi podjetje, ki je blizu mariborski nadškofiji), tehnično žilico (preskok ADSL in neposredno uvajanje veliko hitrejšega in simetričnega VDSL) in direktorja, ki izhaja iz SiOLa in gotovo ve, kje je treba pritisniti, ko želiš kaj doseči. Ne nazadnje je "tam nekje" gotovo tudi Miran Kramberger, nekdanji direktor SiOLa.

Telekom je zaradi nastopa T2 nedvomno vsaj nekoliko zaskrbljen (to je neuradno slišati tudi od Telekomovih in SiOLovih tehnikov), zato konkurenci poti do prebeglih uporabnikov zagotovo ne bo ravno tlakoval, tako kot je ni še marsikomu drugemu (v davnih časih ABMu, nato AMISu, pa Incotelu, pa...). Na to kažejo že pravila za preklop na alternativnega operaterja, ki so jih spisali telekomovci. Najprej si bodo vzeli 15 dni časa za "poizvedbo", ali je preklop tehnično mogoč, nato pa še 14 dni za dejansko izvedbo preklopa. Ob tem pa je, neuradno, bojda mogoče najti še kakšno dodaten trik in z njim postopek še bolj zavleči. Npr. tudi tako - na Telekomovi številki 080 80 00 so vam še v začetku oktobra mirno povedali koliko je vaš telefonski priključek oddaljen od centrale (kar je ključen podatek za priklop xDSL). Po novem tega ne počnejo več, ampak mora za podatek zaprositi ponudnik interneta... Predvidevamo lahko, da je tudi to zato, ker je ponudba T-2 vsaj na papirju (v praksi je še vedno ni mogoče preizkusiti) ugodnejša in hitrejša od tiste, ki jo ponuja naveza Telekom/SiOL (s partnerji).

Kako se bo ta vedno bolj zanimiva zgodba razpletla, še ni mogoče napovedati. Mnogi so v boju s Telekomom obupali (ne nazadnje tudi zato, ker se postopki na sodiščih vlečejo tudi do osem let, zaradi česar je potem končna sodba irelevantna), morda bo še kdo. Vmes pa smo in morda še bomo priča majhnim in menda popolnoma naključnim dogodkom, kot je ta, da stran T2 nekaj prvih (ključnih) dni iz Telemachovega omrežja ni bila dosegljiva, da je s SiOLovega foruma izginilo 17 strani sporočil na temo T2 in podobno. No, nekaj je gotovo - cene širokopasovnega interneta se drastično nižajo, hitrosti pa enako drastično višajo. Tako zelo, da bo ob nakupu širokopasovnega usmerjevalnika že smiselno preveriti, kolikšne hitrosti izbrana škatlica sploh zmore. Prav zato smo se na tokratnem preizkusu usmerjevalnikov lotili tudi tega. In prav zato smo se tudi tehnično poglobili v razlike med ADSL, novejšim ADSL2+ (ki ga preizkuša Telekom) in VDSL.