Zakladnice znanja

Ko naletimo na neznan pojem, kadar smo pozabili, za kaj točno gre, kadar smo v dvomih, ni boljšega orodja, kot pogledati v enciklopedijo. Tako kot marsikaj v današnjih časih, je tudi na tem področju internet za vekomaj spremenil način, kako iščemo razlage pojmov. Toda ali res iščemo na pravem koncu? Kajti internet ponuja še precej več kot vsem znano Wikipedio.

Enciklopedije imajo v marsikaterem življenju prav poseben pomen. Za marsikoga so še vedno najpomembnejše zakladnice znanja, zadnji razsodnik, vodnik do resnice, dejstev, definicij, podatkov, referenc. Marsikje so v papirni obliki še vedno ena od osrednjih knjižnih zbirk v dnevni sobi, kabinetu, celo delovnem prostoru. Pogosto so to monumentalna dela, plod dolgih let prizadevanj skupine profesionalcev, ki so vsako definicijo preučili, zapisali, še enkrat preverili. Za marsikoga dobesedno življenjsko delo.

Tako je bilo nekoč. Danes je internet vse to postavil na glavo. No, skoraj, vsaj ponekod. Kajti tisti, ki prisegajo na profesionalni pristop in konservativno preverjanje dejstev, tudi v internetu počnejo enako kot pri papirnih izdajah enciklopedije. Le da so tokrat posamezna gesla obdelana in objavljena neprimerno hitreje, precej preden bi sicer založniki natisnili papirnato izdajo.

Toda internet je omogočil še druge možnosti. Enciklopedije so se odprle skupnostim, vsebine lahko prispeva dobesedno vsakdo. Čeprav je lahko to včasih tudi sporno, celo zlorabljeno, ne gre spregledati tega, da množice lahko prispevajo in obdelajo precej več informacij kot zgolj peščica profesionalcev. Prav tu pojem internetne skupnosti še kako pride do izraza.

Ta koncept je uveljavila predvsem največja enciklopedija ta hip, priljubljena Wikipedia. Projekt, ki sta ga leta 2001 začela Jimmy Wales in Larry Sanger, je doživel v manj kot desetletju nepričakovan uspeh. Za razliko od tradicionalnih enciklopedij je Wikipedia brezplačna, upravlja jo neprofitna organizacija. Temelji na prispevkih prostovoljcev, še več, opise gesel lahko spreminja oziroma dopolnjuje vsakdo, ki obišče spletno enciklopedijo.

Rezultati so seveda fenomenalni. V času pisanja tega članka je bilo v angleški različici enciklopedije 2.827.634 člankov oziroma gesel, nekaj magnitud več kot pri največjem zasledovalcu. Hitrost dodajanja novih gesel? Recimo tako - med pisanjem članka je bilo od večera do jutra dodano 324 novih gesel. Gre za resnično živo storitev, ki se nenehno posodablja. Pa ne samo to, Wikipedia je že zdavnaj prerasla jezikovne ovire in je na voljo v 250 različnih jezikih, tudi slovenščini, skupno v vseh jezikih pa ima več kot 8 milijonov gesel. V našem delu neprofitne enciklopedije, ki je začel obratovati že leta 2002, se je doslej nabralo 74.652 člankov. Vsak dan nastajajo novi.

Wikipedia ni samo največja spletna enciklopedija, temveč tudi edina z vsebino v slovenščini.

Prav velika osveženost podatkov je najbrž poglavitni razlog, da je Wikipedia dosegla tak uspeh. Zanimivo, da tu ne iščemo samo po zgodovinskih podatkih in starih razlagah, temveč pogosto iščemo prav nasprotno - razlago nekega povsem novega pojma, izdelka, koncepta, dogodka ali česa tretjega. Pogosto smo lahko prav prijetno presenečeni in zelo sveže podatke najdemo že v prvem poizkusu.

Pa Wikipedia ni bila prva, ki je začela izkoriščati moč interneta. Prvi poizkusi segajo v leto 1993, ko je skupina uporabnikov Useneta začela projekt Interpedia. Leta 1999 je znameniti Richard Stallman objavil svoj projekt Gnupedia. Kasneje se je pojavila NuPedia, iz nje pa se je nato razvila Wikipedia.

Še pred prihodom internetnih enciklopedij so zakladnice znanja naredile vmesni korak - Microsoft (Encarta) in znamenita Encyclopedia Britannica so svoja dela dolga leta (in tudi zdaj) objavljali na nosilcih CD-ROM, kar je bilo le rahlo bolj posodobljeno (praviloma enkrat na leto) kot tiskane izdaje, a je zato ponudilo precej lažje iskanje. Po uspehu spletnih enciklopedij sta obe družbi začeli objavljati tudi spletne različice, ki pa nekako ne uspevajo tako kot danes bolj znani brezplačni vzornik. Na žalost je uspeh največjega, delno podkrepljen z gospodarsko krizo, kot kaže, že terjal prvo žrtev - Microsoft se je prav nedavno odločil, da bo proti koncu leta opustil projekt Encarta. Škoda.

Pot do znanja

Ko govorimo o enciklopedijah in zlasti internetnih različicah, se sama utrne primerjava s spletnimi iskalniki. Mar lahko današnji pametni algoritmi za razvrščanje zadetkov v iskalnikih pripeljejo hitreje do pravih razlag pojmov kot uporaba (spletne) enciklopedije? Absolutno ne! No, morda imamo kdaj srečo, toda tu nam nihče ne jamči za verodostojnost najdenih podatkov. Čim bolj je iskani pojem specifičen oziroma zapleten, tem bolj velja ta ugotovitev. Poleg tega navadno sploh ni primerjave med natančnostjo in popolnostjo razlage. Spletni iskalnik nam bo pač prikazal eno ali več strani, za celotno razumevanje bomo morali prebrati na tone besedila. Enciklopedija to naredi na enem mestu, v strnjeni obliki, kronološko ali drugače razvrščeno in z najbolj relevantnimi povezavami na podrobnejše razlage.

Spletni iskalniki torej niso nadomestek za enciklopedije. Zato pa vse več iskalnikov uporablja enciklopedije kot enega poglavitnih virov za informacije, tako da ni nič čudnega, če se nam bodo definicije v Wikipedii pojavile na začetku seznama zadetkov priljubljenih iskalnikov. Tu je precej obetal projekt Wikia Search, eden od stranskih projektov organizacije Wikipedia, ki pa je nedavno zaradi pomanjkanja sredstev (in uspeha) moral zapreti vrata. Tudi v tem primeru - škoda.

Še nekaj razlikuje način rabe spletnih iskalnikov in enciklopedij. Medtem ko v praksi pogosto uporabljamo samo en iskalnik, ni nobenega razloga, da bi uporabili samo enciklopedijo. Še več, včasih je celo smiselno, če posamezno razlago preverimo na več mestih. Če ne drugega, se tako ognemo zlorabam in podtikanjem zaradi narave Wikipedie. Tu pridejo prav agregatorji - iskalniki, ki znajo poiskati in prikazati rezultate iz več virov, recimo Encyclopedia (www.encyclopedia.org), ki išče po več kot 49 različnih enciklopedijah in omogoča celo primerjavo rezultatov na enem zaslonu.

Pa še to - včasih bomo dobili še precej več informacij, če si bomo ogledali eno od specializiranih enciklopedij iz naslednjih odstavkov.

Enciklopedije za vse potrebe

Ko govorimo o spletnih enciklopedijah, nam tako kot pri drugih priljubljenih spletnih storitvah pade na pamet le peščica imen. Danes najbrž pri večini najprej Wikipedia (www.wikipedia.org). Ne samo zato, ker ima največ gesel, temveč tudi zaradi svoje, lahko rečemo, zglede organizacije, ki temelji na prispevkih Wiki (zbirki spletnih strani, ki jih lahko popravljajo sami uporabniki) in zelo kakovostnem iskalniku, ki zna uporabniku tudi svetovati podobne pojme.

Čeprav Wikipedio praviloma uporabljamo pretežno skozi iskalnik, gre v bistvu za bogat portal, kjer so gesla le ena od informacij, te pa so za povrh še predstavljene v številnih oblikah. Wikipedia je, denimo, razmeroma kakovosten vir dnevnih novic, bralca animira z uredniško izbranimi temami, zanimivostmi v slogu "ali ste vedeli...", almanahom pomembnih dogodkov in kopico drugih zanimivosti. Uporabniki lahko pri posameznem geslu vidijo zgodovino sprememb, spremljajo diskusijo na temo, predvsem pa ima vsakdo, ki je prijavljen, možnost popraviti oziroma dopolniti besedilo. Tu je Wikipedia prej posebnost kot pravilo, taka politika pa je nedvomno eden izmed poglavitnih razlogov za uspeh. Hkrati žal tudi priložnost za zlorabe in manipulacije, toda tudi to praviloma ne ostane prikrito, saj lahko vsakdo opozori na to in celo popravi. Na to temo je bilo v zadnjih letih kar nekaj afer, celo takih, zaradi katerih so avtorji Wikipedie rahlo spremenili politiko.

Toda to so prej izjeme v bogati zbirki gesel kot pravilo. Analitiki so pred leti, denimo, opravili analizo Wikipedie in vzornika, Enciklopedije Britannice, ter ugotovili, da sta obe približno enako točni, to pa je samo po sebi povzročilo polemike, zlasti s strani "tradicionalistov", ki zagovarjajo profesionalno urejanje gesel.

Wikipedia je izjemna tudi zato, ker je na voljo v različnih jezikih, med drugim v slovenščini. Obseg je tu precej manjši kot v angleščini, zato lahko računamo na lokalna, specifična gesla, ki jih sicer drugod ne bi našli. Enako velja tudi za druge jezike - če iščete kaj krajevnega, velja včasih iskati ker v izvirnem jeziku.

Omeniti velja še to, da Wikipedia ni zgolj enciklopedija, temveč ima kar nekaj hčerinskih projektov, kot so seznam elektronskih knjig, izobraževalne informacije, katalog živalskih vrst, slovar (tudi v slovenščini) in še marsikaj drugega. Dobesedno svoj svet, v katerem se lahko izgubimo, v dobrem pomenu.

Če smo Wikipedio zaradi internetne priljubljenosti dali na prvo mesto, potem je Enciklopedija Britannica (www.britannica.com) zagotovo takoj za njo. Pravzaprav bi morala biti na prvem mestu - vsaj po ugledu in zgodovini. Je plod dobesedno stoletij marljivega zbiranja in osveževanja podatkov (prva edicija je papirni obliki izšla davnega leta 1768), od leta 1994 je na voljo elektronska različica (CD-ROM), od 1999 pa tudi v internetu. Sprva je bila plačljiva storitev (pravzaprav kar draga), vendar so časi in konkurenca naredili svoje - danes lahko do določenih podatkov pridemo brezplačno, čeprav s kopico nadležnih obvestil. Toda polni dostop je še vedno plačljiv, letni dostop stane okoli 62 evrov. Britannica danes obsega okoli 400.000 gesel (spletna različica le okoli 120.000); to pomeni, da ni več v vodstvu.

Britannica je zgodovinska ikona med enciklopedijami, za poln dostop pa je treba plačati.

Britannica slovi predvsem po svojih profesionalno in uredniško skrbno pregledanih geslih. Pravo nasprotje Wikipedie. Za vsebino skrbi okoli sto redno zaposlenih urednikov in še dodatnih 4000 sodelavcev. To seveda nekaj stane in zato ima enciklopedija, ki je še vedno v zasebni lasti, nemalo težav z zagotavljanjem sredstev. Po drugi strani gre za britanski nacionalni ponos, tako da se ni bati za njeno prihodnost. Uporabniški vmesnik je pregleden, lahko bi rekli celo preprost. Tako kot konkurenti skuša ponuditi tudi več kot zgolj gesla, sem sodijo novice, dovodi RSS, razvijajo mobilno različico. Zaradi Wikipedije je tudi tu lani klonila uredniška politika. Zaradi številnih kritik, da gesla niso posodobljena, uredništvo zdaj sprejema tako imenovane "kvalificirane predloge". Kako britansko, toda kot vir podatkov ne moremo mimo nje.

Po stažu bi se na tretjem mestu, vsaj v internetu, morala pojaviti Microsoftova enciklopedija Encarta (encarta.msn.com). Nastala je iz nakupa enciklopedije Collier's, v devetdesetih pa je imela zlato dobo, ko smo vsi nestrpno čakali nove izdaje na nosilcih CD-ROM oziroma kasneje DVD-ROM. V računalništvo je vnesla pojem elektronskega iskanja in večpredstavne vsebine veliko prej, kot je bilo dostopno v internetu.

Nekoč priljubljena Microsoftova Encarta bo oktobra žal zaprla vrata.

Toda prehod v internet za Encarto ni bil enostaven. Danes je na voljo v okviru Microsoftovega portala MSN, ponuja pa okoli 62.000 člankov, torej le neznaten delček tega, kar ponuja Wikipedia. Poleg same enciklopedije obsega še svetovni atlas, slovarje in nekaj dodatnih storitev, ki pa so imele večji pomen v časih CD-ROMov kot danes, ko so na voljo boljše in bolj posodobljene spletne storitve. V začetku je bila enciklopedija s povsem uredniško pripravljenimi gesli, pred nekaj leti pa so odprli vrata predlogom. Toda ti se pojavijo v spletu z znatnim zamikom in to je bil najbrž eden od vzrokov za začetek konca. Kot rečeno, Microsoft je žal napovedal, da bodo Encarto oktobra zaprli.

Zato pa novo pot utira mlada enciklopedija Knol (knol.google.com), ki je, kaj ste pa mislili, v lasti velikana Google. Knol sicer pomeni enoto znanja (unit of knowledge), začela pa je delovati pred božičem leta 2007. V razmeroma kratkem času so zbrali že več kot 100.000 gesel. Če bodo še naprej rasli tako hitro, utegnejo v nekaj letih prehiteti celo samo Wikipedio. Avtorji te enciklopedije so se odločili za politiko, ki je nekje vmes med Wikipedio in Britannico.

Ali lahko Google z enciklopedijo Knol ponovi uspeh iskalnika?

V Knolu so predvsem izpostavljeni avtorji. Google sprejema le verificirane prispevke, ki so podpisani s pravimi imeni. Še več, del dela opravljajo ugledni strokovnjaki s posameznih področij. Knol sicer omogoča, da vsak prijavljeni uporabnik objavi svoj prispevek na določeno temo. To pomeni, da ima lahko eno geslo več definicij s strani različnih avtorjev. Knol zato pri iskanju poda povezavo na temo, ne pa zgolj na posamezno geslo. Avtorji imajo tudi po pripravi prispevka popoln nadzor nad njim. Sami lahko določijo, kdo lahko dopolnjuje vsebino. Možnosti segajo od vseh, izbrane skupine soavtorjev ali nikogar. Od nedavna so nekateri prispevki lahko tudi anonimni, avtorji pa se lahko celo sami odločijo, ali dovolijo ob svojih prispevkih objaviti reklame AdSense.

Tako kot za druge storitve družbe Google je tudi Knol sila preprost s stališča uporabniškega vmesnika, pa tudi načina prikaza informacij. Kljub temu je prav ta enciklopedija v zadnjem času deležna precej kritik. Mnogi navajajo, da avtorji preprosto kopirajo podatke iz drugih virov, drugi trdijo, da tu Google prihaja v navzkrižje interesov. Predvsem kar zadeva rangiranje zadetkov posameznih enciklopedij v svojem glavnem izdelku - iskalniku. Knolu se tudi vidi, da je na začetku poti in marsikaj še ni dodelano, pa tudi v naboru gesel je kljub velikemu številu kar precej vrzeli.

Encyclopedia.com omogoča primerjavo rezultatov iskanja po različnih virih.

Seznam znanih enciklopedij se s tem še ne konča. Predvsem v ZDA je, recimo, znana Columbia Encyclopedia, ki izhaja že od leta 1935. Zanimiv pa je nastop v internetu - vsebine ne objavljajo sami založniki, temveč jo ponujajo prek partnerjev, kot sta, denimo, Yahoo (education.yahoo.com/reference/encyclopedia) ali že prej omenjena Encyclopedia.com. Pohvalijo se lahko z okrog 50.000 gesli, čeprav večina ni preveč posodobljena. Eden od zanimivih virov, ki pa ima zgolj izbrane tematike, je enciklopedija Scholarpedia (www.scholarpedia.org). Ustanovili so jo znanstveniki leta 2006, vanjo pa prispevajo predvsem učenjaki z vsega sveta. Gesla gredo skozi dve stopnji pregleda, ocenijo in korigirajo jih strokovni kolegi avtorjev s posameznega področja. Načeloma lahko prispevke popravljajo tudi drugi registrirani uporabniki, vendar so vse spremembe zopet pregledane s strani skrbnikov. Istega leta je nastala tudi enciklopedija Citizendium (en.citizendium.org), ki temelji na enaki tehnologijo kot Wikipedia, torej prispevkih Wiki. Še več, ustanovil jo je nekdanji soustanovitelj Wikipedie, Larry Sanger, kot kritiko na pretirano liberalnost Wikipedie. Citizendium želi postati bolj "zanesljiv" vir, s tem ko zahtevajo objavo prispevkov s pravim imenom, strogo moderiranje/recenziranje dodajanja vsebin, uvajajo pa tudi pojem "potrjenih" prispevkov, tako da je uporabniku v vsakem trenutku jasno, koliko zaupanja vredne podatke gleda. Trenutno imajo nekaj čez 10.500 gesel, vendar količina hitro narašča.

Scholarpedio urejajo predvsem učenjaki za učenjake.

Citizendium skuša postati Wikipedia 2.0, zlasti kar zadeva zanesljivost navedb.

Povsem drugo poglavje so enciklopedije, ki so specializirane za določeno področje. Prednost takega omejenega pristopa je v tem, da je pogosto že sama struktura prilagojena vsebini, velikokrat pa bomo drugod zaman iskali informacije, ki bi bile na enem mestu zbrane v tako strnjeni obliki. Res je, da si zaradi tega marsikatera enciklopedija skoraj ne zasluži takega naziva (lahko bi ji rekli zgolj imenik ali kaj podobnega), toda to ne zmanjša njene uporabnosti.

Lep zgled specializirane enciklopedije je spletna storitev Medpedia (www.medpedia.com), ki združuje informacije iz medicine. Vsi vemo, da je to področje že samo po sebi svet v svetu. Medpedia je namenjena tako zdravnikom kot tudi vsakemu posamezniku, saj je večina informacij podana tudi v zelo preprosti angleščini. Za bolezni, denimo, jasno razloži pojavne oblike, simptome, vzroke, diagnozo, načine zdravljenja, tveganja in, ne nazadnje, tudi povezave na drugo strokovno gradivo. Želimo, da tega s stališča zdravja sicer ne boste potrebovali, toda ko je potrebno, je Medpedia lahko zelo koristna. Dodaten bonus je cel kup večpredstavnega gradiva, ki ponazarja simptome ali pa načine zdravljenja.

Medpedia ponuja odlično referenco na področju zdravstva.

Drugi tip specializirane enciklopedije je LyricWiki (lyricwiki.org), kjer lahko najdemo besedila skoraj sleherne pesmi, ki se je spomnimo. Ne boste verjeli, toda zbirka premore tudi besedila slovenskih avtorjev. Vsekakor zanimiva referenca za ljubitelje glasbe, ki ima pravzaprav vse elemente sodobnih enciklopedij - iščemo lahko po različnih ključih, članki so predstavljeni kot Wikiji, vsebino lahko dodaja in posodablja vsakdo.

LyricsWiki 01.jpg

LyricsWiki ponudi obširno zbirko besedil pesmi z vseh koncev sveta.

Enciklopedije so bile že od nekdaj privlačne za ljubitelje narave, spoznavanje novih živalskih in rastlinskih vrst. Internet vsekakor nadaljuje to tradicijo, omeniti pa velja vsaj dve spletni enciklopediji, ki sta vredni ogleda. Arkive (www.arkive.org) je odlična referenca za številne živali, zanimiva pa je predvsem večpredstavna plat spletne storitve. Za večino zapisov v zbirki uporabnik lahko pregleduje cel niz video posnetkov, fotografij, seveda pa tudi podatkov o sami živali, navadah, habitatu in tako naprej. Še bolj ambiciozna je enciklopedija življenja (Encyclopedia of Life, EOL; www.eol.org), ki skuša dokumentirati okoli 1,8 milijona znanih vrst na našem planetu.

Arkive je zgled za spletno večpredstavno enciklopedijo.

Eol 01.jpg

Encyclopedia of Life skuša dokumentirati vse živalske vrste na svetu.

S specializiranimi enciklopedijami so pokrita tudi druga področja znanosti, recimo raziskovanje vesolja. Tu je, recimo, zanimiva Enyclopedia Astronautica (www.astronautix.com), v kateri najdemo kar več kot 25.000 zapisov in skoraj 10.000 slikovnih prispevkov. Grafični vmesnik je sicer nekoliko zastarel, toda informacije v zbirki so precej posodobljene.

Na koncu pridemo do enciklopedij, ki si morda ne zaslužijo tega imena, čeprav imajo enako strukturo, pogosto tudi zelo bogato zbirko gesel in način priprave novih prispevkov kot "resne referenčne zbirke". Govorimo o spletnih storitvah, ki jih vodijo navdušenci nad posameznimi tv serijami ali filmskimi sagami. Najbolj znana je najbrž Wookieepedia (starwars.wikia.com/wiki/Main_Page), posvečena ljubiteljem filmov Vojne zvezd. Nekaj podobnega je na voljo za ljubitelje serije Battlestar Galactica, pa serije Star Trek in novejših oddaj Lost ter Heros. Omeniti velja še to, da je internet poln krajevnih enciklopedij, ki pa so omejene na posamezno državo in delujejo le v krajevnem jeziku. Če iščete nekaj res specifičnega, pa utegne v takih primerih pomagati eno od orodij za samodejno prevajanje, kakršno je Google Translate.

Za ljubitelje Vojne zvezd.

Evolucija iskanja znanja

Kot je razvidno z zgornjega seznama, lahko danes računamo na cel niz različnih enciklopedij, od najbolj temeljnih do specializiranih, ki jim že težko rečemo enciklopedije v ožjem pomenu besede. Toda cilj je vsekakor pridobivanje čim bolj osredotočenih in predvsem točnih informacij.

Medtem ko pri večini omejenih spletnih storitev brez težav brskamo po seznamu gradiva, je nedvomno primarni način pridobivanja informacij iskalnik. Prav tu pa lahko računamo na evolucijo, ki bo čez čas tesneje povezala oba svetova spletnega iskanja. Če danes najboljše rezultate dobimo z iskanjem v sami spletni enciklopediji, bomo verjetno jutri gesla prav tako enostavno ali še lažje našli v generičnih iskalnikih. Trik je v spretno zastavljenem rangiranju, ki nam v ospredje da predvsem gesla iz enciklopedij.

Na tem področju lahko prav tako pričakujemo nadaljnji razvoj orodij, ki znajo pokazati in celo primerjati opise gesel iz različnih enciklopedij, ne da bi moral uporabnik obiskati vsako posebej. Prostora za izboljšave je tu še precej.

Prav tako lahko pričakujemo, da se bodo spletne enciklopedije še bolj kot doslej opremile z večpredstavnimi vsebinami. Slik je že danes dovolj (ne pa preveč), bolj skromno je pri video in zvočnih vsebinah. Predvsem kot dopolnilo zapisanim opisom gesel, kar včasih bolj nazorno pojasni pojem kot kopica besed.

Precej prostora je še pri vključevanju vsakega posameznika v zgodbo o enciklopedijah. Tako s stališča poosebljenja načina iskanja in hranjenja rezultatov kot zlasti možnosti prispevanja novega gradiva. Upajmo le, da bo tudi v prihodnje zagon, ki ga imajo prostovoljci na tem področju, vsaj tako močan kot danes. Še posebej, kar zadeva dodajanje gesel v slovenščini. Nastaja namreč nekaj, kar utegne biti neprecenljivo za zanamce, nekaj, kar ima trajno vrednost, čeprav je ne moremo kvantificirati.

Tako bodo tudi spletne enciklopedije ohranile ugled, ki so ga že od nekdaj uživale tiskane izdaje. Kot nesporni viri znanja, končni razsodniki, ne nazadnje tudi gibala razvoja. Wikipedia je to doslej že dokazala, ne samo kot enciklopedija, temveč tudi kot skupina orodij, ki je našla mesto tudi marsikje onkraj osnovnega namena in rabe.