Objavljeno: 7.6.2006 12:37 | Avtor: Peter Šepetavc | Monitor Maj 2006

Zapisano z laserjem

Zapisovalniki DVD so se v naših računalnikih že povsem udomačili. Spodoben zapisovalnik stane le še okoli 10 tisočakov, tudi nosilci so na voljo za manj kot 100 tolarjev za kos. Zato ni presenetljivo, da so iz računalnikov že skoraj povsem izrinili le nekaj tolarjev cenejše zapisovalnike CD.

Razvoj zapisovalnikov DVD je sicer že skoraj zastal. Novosti je malo, večinoma pa novi modeli prinesejo nekoliko višjo hitrost zapisovanja na prepisljive ali dvoplastne nosilce, ki so, resnici na ljubo, v naših računalnikih dokaj redko rabljeni. Hitrost zapisovanja na navadne nosilce, tako DVD-R kot DVD+R, pa se je ustalila že pred časom: na oboje pišemo z največ 16-kratno hitrostjo. Nekateri izdelovalci sicer ponujajo zapisovalnike, ki zmorejo na nosilce 16x pisati z osemnajstkratno hitrostjo, vendar je prihranek časa v primerjavi s hitrostjo 16x zanemarljiv.

Največji napredek v primerjavi z našim lanskim preizkusom so zapisovalniki pokazali pri pisanju na dvoslojne nosilce. Podpora tem nosilcem DVD-R je danes standardna - pred enim letom so take nosilce podpirali redki zapisovalniki. Višja je tudi hitrost zapisovanja na dvoslojne nosilce. Na DVD+R DL lahko pišemo že z osemkratno hitrostjo. Žal pa so cene dvoslojnih nosilcev, čeprav so v primerjavi s prejšnjim letom občutno nižje, še vedno toliko višje od cen enoslojnih nosilcev, da se le redki odločijo za nakup zmogljivejše, a tudi desetkrat dražje plošče.

Kako smo preizkušali

Zapisovalnike DVD smo preizkusili z enim najbolj priljubljenih programov za zapisovanje optičnih nosilcev, Nero Burning ROMom. Uporabili smo sedmo različico programa. Nero v paket dodaja tudi orodje za preizkušanje hitrosti in kakovosti branja, Nero CD-DVD Speed. Pisanje na DVDje smo preizkusili tako, da smo na DVD zapisali ISO sliko velikosti 4,5 GB (DVD je po zapisovanju povsem poln). Preizkusili smo pisanje na DVD-R, DVD+R, DVD-RW in DVD+RW. Pri zapisovalnikih, ki podpirajo DVD-RAM, smo preizkusili tudi hitrost zapisovanja na te nosilce. Nato smo preizkusili še, kako se pogon obnese pri pisanju na CDje in CD-RWje. Na te nosilce smo zapisali ISO sliko s 700 MB podatkov. Dvoplastni nosilci zaradi visoke cene niso tako priljubljeni, meritve pa smo kljub temu opravili tudi z njimi. Izmerili smo, kako hitro zapisovalniki zapišejo 8,5 GB podatkov.

Nero CD-DVD Speed omogoča, da izmerimo hitrost branja in dostopni čas zapisovalnika. Pri vsakem zapisovalniku smo meritve opravili z različnimi nosilci. Merili smo hitrost na sredini in na obodu nosilca, program pa izmeri tudi povprečno hitrost branja. Pri merjenju dostopnega časa smo izmerili dostopni čas do naključnega podatka, na koncu pa smo izmerili tudi, koliko časa si zapisovalnik vzame za prehod glave čez ves nosilec.

Pri preizkušanju smo uporabljali nosilce znamke Ricoh, ki jih pri nas prodaja podjetje Acord 92, www.acord-92.si, (01) 583 72 30, in nosilce Verbatim, ki jih pri nas ponujata podjetji JAE, www.jae.si, (01) 589 62 00, in Trion, www.trion.si, (01) 563 40 10.

Laserji tudi rišejo

Da je laser v zapisovalnikih lahko uporaben še za kaj drugega, ne le za zapisovanje podatkov, je že pred leti pokazala Yamaha s svojimi zapisovalniki CD s tehnologijo DiscT@2. Z modelom CRW-F1 smo lahko na dele spodnje strani CDja, kjer ni bilo podatkov, z laserjem zarisali bitno sliko. Pri tem nismo bili omejeni na posebne CDje, saj smo lahko sliko zapisali na katerikoli CD-R. Zapisana slika pa je bila najbolj razločna pri CDjih s spodnjo plastjo modre barve. Tako pisanje sicer ni najuporabnejše, saj smo vajeni, da vsebino CDja iščemo na zgornji strani, ne na spodnji. Tako smo, če nismo želeli s flomastrom pisati na CDje, morali poseči po nalepkah, ki smo jih potiskali s tiskalnikom. Na CDje ni najbolj priporočljivo lepiti nalepk. Ne povsem simetrično ali slabo nalepljena nalepka namreč povzroči, da CD ni več enakomerno obtežen, to pa pomeni, da se med branjem ziba. Če je CD slabše kakovosti, je verjetnost, da bo zaradi visokih vrtljajev razpadel v pogonu, precej večja.

Naslednji korak so bili CDji (in pozneje DVDji), katerih zgornja stran je bila "papirnata": zgornja plast je omogočala, da smo nanjo z brizgalnim tiskalnikom (če je tiskalnik seveda omogočal tiskanje na CDje) natisnili bitno sliko. Težav z nesimetrično nalepljenimi nalepkami s tem ni več, vendar pa večina brizgalnikov, predvsem cenejših, ki so bolj razširjeni, ne more tiskati na CDje. Gre torej za nosilce, namenjene samo tistim, ki imajo primeren tiskalnik.

Tehnologija LightScribe je bila nekaj povsem novega. Podobno kot prastara Yamaha tudi LightScribe omogoča, da z laserjem popišemo CD ali DVD. Razlika je v tem, da sliko zapišemo na zgornjo stran nosilca, kar je bolj smiselno, pa še s tem, koliko podatkov je na DVDju, nismo omejeni. LightScribe zahteva posebne nosilce, pri katerih je zgornja plast občutljiva za laserski žarek, obenem pa še vedno varuje podatke na nosilcu. Ker je laser v zapisovalniku seveda le na eni strani, moramo pri LightScribeu DVD vstaviti v pogon na glavo, ko želimo "vžgati" sliko (podatke seveda še vedno zapisujemo na običajen način - s podatkovno stranjo spodaj).

LightScribe je razvilo podjetje Hewlett-Packard, tehnologijo pa so hitro licencirali tudi drugi izdelovalci zapisovalnikov DVD, tako da je izbira modelov s podporo omenjeni tehnologiji velika. Nosilec LightScribe ima na vrhnji plasti za laser občutljivo prevleko, ki se obarva, če nanjo svetimo z laserjem s svetlobo valovne dolžine 680 nm. Ozadje slike je zlate barve, z laserjem osvetljeni del pa je siv. Slike, narisane s tehnologijo LightScribe, na sončni svetlobi zbledijo v devetih mesecih, če imamo nosilec v temi, pa zdržijo veliko dlje. V različici LightScribe 1.2 je HP predstavil nove barve ozadij: ta so lahko poleg zlate po novem tudi rumene, oranžne, rdeče, zelene ali modre barve.

NEC je konec leta 2005 v svojih zapisovalnikih predstavil alternativo LightScribeu, Yamahino tehnologijo LabelFlash. LabelFlash podobno kot LightScribe omogoča, da z laserjem zapečemo sliko na zgornjo plast DVDja - seveda mora biti DVD namenjen takemu pisanju. Poleg pisanja po zgornji strani pa LabelFlash vključuje tudi prastaro Yamahino tehnologijo DiscT@2: na neizkoriščeni spodnji del DVDja lahko narišemo poljubno sliko. Za DiscT@2 ne potrebujemo posebnih nosilcev.

LabelFlash v primerjavi z LightScribeom prinaša kar nekaj prednosti: ločljivost slike je lahko do 1000 pik na palec, slika ima lahko do 256 različnih odtenkov, dodatna, 0,6 mm debela prevleka čez plast, občutljivo za laser, pa naj bi preprečila, da bi slika čez čas zbledela, ne glede na to, ali je nosilec na svetlobi ali v temi. Slika, zapisana na DVD LabelFlash, ima modro podlago.

Vse omenjene tehnologije za pisanje po nosilcih imajo eno skupno lastnost: med uporabniki se (še) niso najbolj prijele. Nosilci, ki podpiralo LightScribe ali LabelFlash, so namreč nekoliko dražji od navadnih nosilcev DVD. Zapisovanje slike na nosilec vzame kar nekaj časa (10 minut in več, če želimo sliko narisati po celotni površini nosilca), večina uporabnikov pa ni pripravljena čakati trikrat dlje na končni izdelek le zato, da bo ta imel sliko na zgornji strani. Najpogostejše orodje za označevanje optičnih nosilcev bo tako še vedno flomaster na vodni osnovi.

Ko je laser moder

Že nekaj let se seveda govori o nasledniku DVDja. Optični nosilci, zapisani z laserjem modre barve, bodo omogočali, da na ploščo s premerom 12 cm zapišemo nekaj 10 GB. Televizija čez lužo namreč vse bolj prehaja na visoko ločljivost in standard HDTV, za katerega je zmogljivost DVDja premajhna. Film v ločljivosti HDTV, zapisan v formatu DVD, namreč zasede kakšnih 25-30 GB.

Žal bo uveljavitev novega standarda počasnejša, kot bi si uporabniki pa tudi izdelovalci želeli. Slednji so za to krivi povsem sami, saj so se razdelili v dva nasprotna tabora, ki podpirata med seboj nezdružljiva formata novih optičnih nosilcev: blu-ray in HD DVD.

Izdelovalci v obeh taborih (prvega vodi Sony, v drugem pa sta najbolj zagreta Toshiba in NEC) so se jeseni 1995 celo pogovarjali o skupnem standardu, ki bi ohranil nekatere lastnosti enega in drugega standarda, a do končnega dogovora ni prišlo. Davek za to bodo seveda poravnali uporabniki: zaradi počasnejše uveljavitve dveh standardov, kot če bi bil ta enoten, bodo cene višje, poleg tega pa tudi ob nakupu dragega blu-ray zapisovalnika ta ne bo združljiv s HD DVD in nasprotno, vsaj dokler ne bodo na voljo prvi izdelki, ki bodo podpirali oba standarda.

Analitiki in napovedovalci trendov si niso enotni. Eni napovedujejo prevlado prvega, eni prevlado drugega, spet tretji menijo, da bosta oba standarda živela drug ob drugem, bolj ali manj vse naprave pa bodo podpirale oba (podobno kot DVD-R in DVD+R). Nove pogone naj bi našli tudi v igralnikih naslednjega rodu, vendar tudi pri tem prihaja do zapletov in zamud. Microsoft je v XBox 360 vgradil pogon DVD, HD DVD različica (in morda tudi blu-ray) pa naj bi sledila enkrat v nedoločni prihodnosti. Sony je bolj odločen in bo že od samega začetka Playstation 3 izdeloval s pogonom blu-ray, na nosilcih blu-ray pa naj bi bile tudi vse igre. Vendar pa bo Playstation 3 (po nekaterih govoricah tudi zaradi pogona blu-ray) zamudil skoraj leto dni.

Kam naprej

Obdobje zapisovalnikov DVD se počasi izteka. V računalnikih bodo sicer še nekaj naslednjih let, a kakšnih novosti na tem področju ne smemo več pričakovati. Tako konzorcij blu-ray kot HD-DVD sta že predstavila prve (zaenkrat še pregrešno drage) zapisovalnike za optične nosilce visoke zmogljivosti. V prihodnosti se bodo zato izdelovalci pri predstavitvah novosti usmerili predvsem na nove zapisovalnike z modrim laserjem - upajmo, da bomo v kratkem dobili prvo napravo, ki bo podpirala oba standarda in še DVDje - zapisovalniki DVD pa bodo v naslednjih letih po lastnostih ostali približno taki, kot so danes, le cena bo morda še za kak tolar nižja.

Zlati Monitor

Zlati Monitor med vgradnimi enotami prejme NEC ND-4550A. Gre za enoto, ki se lahko pohvali s podporo vsem formatom zapisa, tudi DVD-RAM, obenem pa je eden najhitrejših pogonov na trgu, ki se kljub temu ponaša z ugodno ceno.

Zunanje pogone bi pravzaprav lahko razdelili na dva dela: vgradne enote v zunanjem ohišju in majhne zunanje enote. Zlati Monitor gre slednjim, saj menimo, da so mali prenosni zapisovalniki, kljub nekoliko višji ceni, precej bolj uporabni kot velike zunanje enote. Med njimi ponuja najboljše razmerje med ceno in zmogljivostjo LiteOn SOSW-833SX.

Gre za pogon, ki se lahko pohvali z ugodno ceno, obenem pa še vedno ponuja spodobne hitrosti zapisovanja. Če potrebujemo priklop na firewire, je izbira lahka: Plextorjev PX-750UF je edini pogon med preizkušenimi, ki podpira omenjeni vmesnik, obenem pa ponuja tudi visoke hitrosti zapisovanja. Le nekoliko velik je.

Benq

Preizkusili smo en Benqov zapisovalnik: model DW1650. Pohvali se s hitrim zapisovanjem tako na DVDje kot CDje. Na DVD-R in DVD+R piše s hitrostjo največ 16x, na prepisljive nosilce pa z osemkratno (DVD+RW) ali šestkratno (DVD-RW) hitrostjo. Zapisovalnik podpira obe vrsti dvoslojnih nosilcev. DW1650 se lahko pohvali tudi z zelo hitrim branjem nosilcev, tako DVDjev kot CDjev: pri meritvah se je pokazalo, da je v tem eden najhitrejših zapisovalnikov na preizkusu. Nosilcev DVD-RAM ne podpira, prav tako ne omogoča pisanja slik na plošče LightScribe ali LabelFlash - LightScribe podpira naslednik preizkušenega pogona z oznako DW1655.

Zapisovalnike Benq prodaja podjetje Acord-92, www.acord-92.si.

LiteOn

LiteOn je uveljavljen OEM izdelovalec zapisovalnikov DVD, ki pa izdelke trži tudi pod lastno blagovno znamko. Modela SHW-1635S in SHW-16H5S sta po tehničnih značilnostih skoraj povsem enaka - razlika je le v tem, da 16H5S podpira tehnologijo LightScribe. Gre za zapisovalnika, ki po hitrosti pisanja lahko tekmujeta z bolj ali manj vso konkurenco: tako na dvoslojne DVD+R pišeta s hitrostjo 8x, na DVD-R DL pa s hitrostjo 6x. Hitrost zapisovanja 16x na DVD-R in DVD+R je seveda standardna. LiteOna ne podpirata formata DVD-RAM.

LiteOn je na preizkusu predstavljal en zunanji izdelek: zunanji zapisovalnik SOSW-833SX. Gre za zapisovalnik z majhnimi zunanjimi merami. Namenjen je torej vsem, ki zapisovalnik veliko prenašate naokoli. Je izvrsten sopotnik prenosnemu računalniku, saj tehta le 362 g. Pri pisanju se sicer ne more meriti s pogoni običajne velikosti, saj tako na DVD+R kot DVD-R piše z največ osemkratno hitrostjo, na CDje pa s hitrostjo največ 24x. Zato pa je pohvalna podpora dvoslojnim nosilcem DVD+R DL, na katere piše s hitrostjo 2,4x. Hitrost zapisovanja je v skladu s pričakovanji: visoka za pogon polovične višine, a vendarle pol počasnejša od večine konkurentov; toda ti so, resnici na ljubo, veliko težji, ko jih prenašamo naokoli.

Zapisovalnike LiteOn prodajata podjetji Avtera, www.avtera.si in Elkotex, www.elkotex.si.

NEC

NECovi zapisovalniki so med najbolj priljubljenimi pri nas, podjetje pa ima na trgu celo vrsto modelov, ki se med seboj razlikujejo le v podrobnostih. NEC ND-3550A in ND-3551A omogočata pisanje na nosilce DVD-R in DVD+R s hitrostjo 16x, na nosilce DVD+RW in DVD+R DL s hitrostjo 8x, na DVD-RW in DVD-R DL pa s šestkratno hitrostjo. Na CD-Re pišeta z 48-kratno hitrostjo, na CD-RWje pa z 32-kratno. Model 3551 podpira tehnologijo LabelFlash, 3550A pa ne. Modela ND-4550A in ND-4551A sta po tehničnih značilnostih enaka modeloma 3550 in 3551 (se pravi, da je edina razlika med 4550 in 4551 v podpori tehnologiji LabelFlash), vendar pa v primerjavi s šibkejšima modeloma podpirata tudi branje in pisanje na nosilce DVD-RAM. Nanje pišeta z največ petkratno hitrostjo. Najnovejši NECov zapisovalnik je ND-4570A. Po tehničnih značilnostih je enak modelu ND-4550A, se pa lahko pohvali z bolj kompaktnim ohišjem (je 2 cm krajše kot pri drugih NECih) in črnim pladnjem ne glede na barvo čelne plošče. V kratkem lahko pričakujemo tudi predstavitev modela ND-4571A, ki bo ponujal zapisovanje slike na nosilce LabelFlash.

NECi se tudi v praksi med seboj skorajda ne razlikujejo. Pisanje na nosilce DVD-R in DVD+R je med najhitrejšimi izmed preizkušenih modelov, pohvalili pa bi tudi hitrost pisanja na CDje. Z branjem nosilcev zapisovalniki niso imeli težav.

Zapisovalnike NEC prodajajo podjetja Acord-92, www.acord-92.si; Asbis, www.asbis.si; Izid, www.izishop.net in JAE, www.jae.si.

Philips

Philips je eden izmed poglavitnih podpornikov tehnologije DVD+R, tako da njegovi zapisovalniki dolgo niso podpirali nosilcev DVD-R. Danes Philipsovi pogoni, tako kot izdelki drugih izdelovalcev, podpirajo oba formata, zaenkrat pa v programu nimajo na voljo pogona, ki bi podpiral tudi nosilce DVD-RAM. Vgradna modela, SMB2400BM in SMB6000BM, se med seboj po tehničnih značilnostih razlikujeta le v podpori tehnologiji LightScribe, ki jo šesttisočica ima, SMB2400 pa ne. Oba podpirata pisanje s hitrostjo 16x na zapisljive DVDje in hitrost 8x (DVD+RW) oz. 6x (DVD-RW) na prepisljive nosilce. Podpora dvoslojnim nosilcem je vgrajena, tako DVD+R DL kot DVD-R DL.

Zunanja pogona sta kljub podobnima oznakama precej različna. SPD3000CC je navaden 5,25-palčni pogon v zunanjem ohišju. Enota se po hitrostih zapisovanja ne razlikuje od šibkejšega vgradnega modela, razlike pa kljub temu so: 3000ka ne podpira nosilcev DVD-R DL. SPD4000CC je povsem drugačen pogon. Gre za majhen zapisovalnik polovične višine, ki se lahko pohvali z nizko težo, saj tehta le 450 g, v višino pa meri 25 mm. Najvišja hitrost pisanja na DVDje je, kot smo pri prenosniških zapisovalnikih že vajeni, 8x. Tudi SPD4000CC ne podpira nosilcev DVD-R DL, zato pa zmore na DVD+R DL pisati s štirikratno hitrostjo in ne s hitrostjo 2,4x, kot smo vajeni pri podobnih pogonih.

Zapisovalnike Philips prodaja podjetje PC Hand, www.pchand.si.

Pioneer

Pioneer je prvi predstavil zapisovalnik DVD-R, podjetje pa je bilo zaradi podpore omenjenemu formatu dolgo časa na bojni nogi s podporniki konkurenčnega standarda, DVD+R. Model DVR-110D je trenutni hit v ponudbi tega podjetja, pohvali pa se lahko z nekaterimi lastnostmi, ki jih konkurenti nimajo. Gre za enega redkih pogonov, ki podpira pisanje z osemkratno hitrostjo tudi na nosilce DVD-R DL (večina konkurentov na omenjene nosilce piše s hitrostjo največ 6x). Gre tudi za enega redkih zapisovalnikov, ki ob tem, da ne podpirajo pisanja na nosilce DVD-RAM, vendarle berejo podatke z omenjenih nosilcev, a le s hitrostjo 2x.

Pri meritvah se je Pioneer odrezal dokaj povprečno. Predvsem po hitrosti branja je nekoliko počasnejši, kot smo izmerili najzmogljivejšim pogonom. Nad hitrostjo pisanja nismo imeli pripomb, le pri CD-Rih bi lahko podpiral višje hitrosti zapisovanja (48x namesto 40x).

Zapisovalnike Pioneer prodajata podjetji Asbis, www.asbis.si in JAE, www.jae.si.

Plextor

Plextor je ime, ki v svetu zapisovanja optičnih nosilcev ne potrebuje posebne predstavitve. Gre za podjetje, ki je vedno oralo ledino, kar zadeva nove tehnologije, njihovi izdelki pa so si pridobili tudi sloves zanesljivosti. Žal so na voljo po nekoliko višji ceni kot podobni konkurenčni izdelki. Preizkusili smo štiri njihove pogone.

Vgradna modela, PX-755A in PX-760A sta si po tehničnih značilnostih precej podobna. Posebnost obeh je ta, da podpirata zapisovanje s hitrostjo 10x na nosilce DVD+R DL. Model PX-760X se lahko pohvali tudi s tem, da gre za najhitrejši zapisovalnik DVD na trgu: na nosilce DVD-R in DVD+R zapisuje s hitrostjo 18x. Oba modela sta na voljo tudi v različici za vodilo Serial ATA.

Zunanji pogon PX-750UF je 5,25-palčna enota v zunanjem ohišju. Omogoča priklop tako na vmesnik USB 1.0 kot tudi firewire. Posebnost enote je v tem, da za razliko od vgradnih Plextorjevih enot podpira DVD-RAM (nanj piše in z njega bere s petkratno hitrostjo), Zapisovalnik je od vgradnih enot nekoliko počasnejši pri pisanju na CDje: nanje piše le s hitrostjo 40x.

PX-608U je precej bolj elegantne oblike: gre za še enega v vrsti majhnih in lahkih zunanjih zapisovalnikov, ki podpirajo pisanje s hitrostjo največ 8x. Posebnost enote je v tem, da podpira tudi pisanje na DVD-R DL (s hitrostjo 4x), z isto hitrostjo pa piše tudi na dvoslojne DVD+Re. Tudi PX-608U podpira zapisovanje na nosilce DVD-RAM s petkratno hitrostjo.

Zapisovalnike Plextor prodaja podjetje PC Hand, www.pchand.si.

Samsung

Samsung je s svojimi izdelki navzoč na malone vseh področjih računalništva in ponuja tudi optične pogone. Preizkusili smo zapisovalnik SH-W162C. Ponaša se z dokaj običajnimi zmogljivostmi, posebnost je le podpora dvoplastnim nosilcem. Na DVD-R DL piše z največ štirikratno hitrostjo, pri nosilcih DVD+R DL pa podpira nenavadno hitrost 5x. Pri meritvah se je izkazalo, da je pisanje s hitrostjo 5x malce hitrejše od zapisovanja s hitrostjo 4x, pa vendar Samsung kljub temu zaostaja za konkurenco, ki večinoma ponuja hitrost 8x. Nosilcev DVD-RAM pogon ne podpira.

Samsung je na preizkusu sodeloval tudi z nekoliko starejšim modelom TS-H552U. Gre za zapisovalnik, ki je od konkurentov nekoliko počasnejši. Tako na DVD-R piše s hitrostjo 12x (na DVD+R pa s 16x), pogon pa ne podpira pisanja na dvoslojne nosilce DVD-R. Zato pa podpira pisanje na DVD+R DL s petkratno hitrostjo, podobno kot zmogljivejši Samsungov model.

Zapisovalnike Samsung prodajata podjetji Avtera, www.avtera.si in Elkotex, www.elkotex.si.

Sony

Sony je bil eden izmed pionirjev zapisa DVD+R, obenem pa tudi prvo podjetje, ki je predstavilo kombiniran pogon s podporo tako DVD+R kot DVD-R. Danes podjetje s svojimi zapisovalniki nastopa bolj v vlogi izdelovalca OEM, med izdelke OEM pa spada tudi preizkušeni zapisovalnik tega podjetja, DW-Q30A10. Gre za zapisovalnik, ki po tehničnih značilnostih ne zaostaja za konkurenco, a tudi ne izstopa. Izdeluje ga LiteOn, ki ga prodaja tudi pod svojo oznako SHW-1635S. Na zapisljive DVDje piše s hitrostjo 16x, na dvoplastne DVD+R DL in prepisljive DVD+RWje pa z 8x. Hitrost pisanja na DVD-R DL je 4x, nosilcev DVD-RAM pa enota ne podpira. Meritve so pokazale, da je Sony po rezultatih v zlati sredini.

Zapisovalnike Sony prodaja podjetje Elkotex, www.elkotex.si.

Teac

Teac svoje zapisovalnike DVD označuje z dokaj podobnimi oznakami. Model DW-516G je tako na voljo že nekaj časa, manjše posodobitve pa so razvidne šele, če si ogledamo črko za imenom. Aktualni model DW-516GC smo preizkusili v kar dveh različicah: vgradni, ki jo namestimo v razširitveno mesto za 5,25-palčne enote, in zunanji, ki se priključi na vmesnik USB 2.0. Po tehničnih značilnostih sta si enoti enaki, zelo podobni pa so tudi rezultati meritev obeh pogonov.

Teac v zadnji različici 516ke podpira tudi pisanje na dvoslojne nosilce, in sicer tako na DVD+R DL kot tudi na DVD-R DL. Na prve piše s hitrostjo 8x, na druge pa s 4x. Zunanja enota je od vgradne malce počasnejša; to lahko pripišemo drugačnemu vmesniku.

Zapisovalnike Teac prodajata podjetji Elkotex, www.elkotex.si in Izid, www.izishop.net.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji