Zelena tehnološka revolucija

V hitro razvijajočem se svetu tehnologije, kjer so inovacije imperativ, smo priče preobrazbi, kaj preobrazbi, kar revoluciji. Zelene barve. Nekdanji v energetsko varčnost usmerjeni »zeleni IT« zamenjujeta trajnost in skrb za okolje na vsakem koraku. Bo industrija IKT talec okolju prijaznih praks?

Na kratko: ne. Se bo kaj v IT spremenilo zaradi trajnostnih in okoljskih prizadevanj? Vsekakor. Panoga IKT je zaradi svoje eksponentne rasti in hitrega napredka pogosto tarča kritik in očitkov zaradi velikega ogljičnega odtisa. Podatkovni centri, ki so hrbtenica digitalnih storitev, porabljajo enormne količine energije in prispevajo k emisijam toplogrednih plinov. Samo leta 2020 naj bi podatkovni centri po svetu porabili več kot 200 teravatnih ur električne energije. To je več kot znaša celotna letna poraba številnih držav. In vendar nam brez oblačnih storitev in telekomunikacij živeti ni …

Ima pa panoga IKT še eno veliko črno piko, na katero se redkeje spominja, a zato še ne pomeni, da jo lahko ignoriramo. Množična proizvodnja, hitro zastarevanje in zato odlaganje elektronskih naprav izdatno prispevajo k nastajanju gore elektronskih odpadkov (t. i. e-odpadkov), kar vodi k onesnaževanju tal in podtalnice. Industrija IT se zaveda teh težav, a še išče ustrezne in trajnostno naravnane rešitve.

Digitalni svet, kot si ga želimo, ima enormne potrebe po električni energiji. Lep bo le, če ga bomo hranili z zeleno elektriko.

Zelene tehnologije so nuja, ne luksuz

Sprejemanje zelenih tehnologij ni le trend, temveč nujnost za trajnostno prihodnost. Številna podjetja IT želijo biti vodilna pri tem početju in vključujejo inovativne strategije za zmanjšanje ogljičnega odtisa, saj jim to izboljša javno podobo in pomaga zadržati stranke ter pridobiti nove, zavedne kupce. Potez, ki jih lahko povlečejo, je več in več vrst. Eden lažjih pristopov je prehod na obnovljive vire energije (OVE). Zdi se, da velika tehnološka podjetja kar tekmujejo, katero se bo lahko pohvalilo z velikim deležem OVE v svojem energetskem portfelju, pošiljajo sporočila za javnost, kako so na sedežu podjetja ali proizvodnem obratu namestila ogromno sončno elektrarno ipd. Google je celo objavil, da je dosegel 100-odstotno uporabo obnovljivih virov energije za svoje globalne dejavnosti. Le kako bi to lahko preverili ...

Poleg tega je treba priznati, da tudi največji »požeruhi,« torej podatkovni centri, z naprednimi hladilnimi sistemi, virtualizacijo strežnikov in izboljšano zasnovo strojne opreme postajajo energetsko učinkovitejši. Ti ukrepi niso le zmanjšali porabe energije, temveč so privedli tudi do znatnih prihrankov pri stroških, zaradi česar so postali poslovni razlogi, ki zagovarjajo trajnost, še močnejši. Toda ljudje shranjujemo in prenašamo vedno večje količine podatkov (namig: videoposnetki visokih ločljivosti), kar pomeni, da se morajo tudi zmogljivosti podatkovnih centrov stalno povečevati. Več strežnikov in omrežne opreme pa zahteva več električne energije. Tukaj je matematika enostavna.

Nekaj varčevalnih ukrepov lahko uresniči internet stvari (IoT), ki se v večini scenarijev v praksi uporablja prav za optimizacijo uporabe virov, tudi energentov. Pametni senzorji in naprave pomagajo podjetjem v realnem času spremljati in nadzorovati porabo energije, vode in nastajanje odpadkov. Pristop, ki temelji na čim bolj ažurnih in natančnih podatkih, omogoča sprejemanje boljših poslovnih odločitev in izboljšanje učinkovitosti poslovanja.

Okolju prijazne pobude seveda niso omejene zgolj na porabo energije. IT-podjetja se podobno kot vsa druga osredotočajo tudi na trajnostno oblikovanje izdelkov in odgovorno ravnanje z odpadki. Ena od že opaznih praks je izvajanje načel krožnega gospodarstva. Namesto tradicionalnega linearnega modela »izdelaj, uporabi, zavrzi« se podjetja preusmerjajo h krožnemu pristopu, ki poudarja pomen popravil, obnov in recikliranja. S tem se ne zmanjšuje le količina odpadkov, temveč se ohranjajo tudi dragoceni viri. A vendar se zdi, da sta svet računalništva in –zlasti – mobilne telefonije še daleč od tega, da bi popravljanje starih izdelkov postalo praksa, čeprav si potrošniki vse bolj glasno želimo t. i. pravice do popravila.

Naj se ukvarjamo z malimi ali velikimi?

Mednarodna organizacija za energijo (IEA) je ocenila, da je svetovna poraba električne energije v podatkovnih centrih lani znašala 340 TWh oziroma približno 1,3 % svetovnega končnega povpraševanja po električni energiji. V to ni vključena energija, porabljena za rudarjenje kriptovalut, ki naj bi v lanskem letu znašala približno 110 TWh, kar je 0,4 odstotka letnega svetovnega povpraševanja po električni energiji. Če smo pred desetletjem pisali, da podatkovni centri porabijo dva odstotka električne energije planeta, je napredek torej očiten.

Povpraševanje po digitalnih storitvah hitro narašča. Od leta 2010 se je število uporabnikov interneta po svetu več kot podvojilo, svetovni internetni promet pa se je povečal za 25-krat. Izboljšave na področju energetske učinkovitosti so sicer pripomogle k umirjanju rasti povpraševanja po energiji iz podatkovnih centrov in omrežij za prenos podatkov, ki skupaj predstavljajo 1,5 odstotka svetovne porabe električne energije.

Toda obeti so vse prej kot rožnati. Podjetja pospešujejo lastno digitalno preobrazbo in nadaljujejo digitalizacijo, ljudje po vsem svetu pa v vedno bolj podatkovno intenzivnem in povezanem svetu vse bolj sprejemajo digitalne tehnologije. Prav zato se bo poraba električne energije za IT do leta 2030 predvidoma povečala kar za polovico, kar pomeni 5-odstotno letno stopnjo rasti. Zaradi razogljičenja elektroenergetskega sistema pa naj bi se emisije CO2 do konca desetletja ne povečale za več kot 26 odstotkov.

Napoved podjetja Schneider Electric, ki v svoji raziskavi obravnava glavne tehnološke dosežke na področju IT ter napredek in izzive na ravni porabe električne energije, je strašljiva. Povpraševanje po električni energiji v panogi IT naj bi leta 2030 doseglo že 3.200 TWh, pri čemer podatkovni centri sploh ne bodo več največji »energetski lakotniki«.

Ozaveščanje je ključ do uspeha

Za zeleno tehnološko revolucijo niso odgovorna le podjetja s področja informacijske tehnologije, temveč bodo morala sodelovati tudi vsa druga podjetja in predvsem potrošniki. Tudi z manjšo spodbudo ali »prisilo« v obliki zakonov in predpisov. Da, tudi vlade posameznih držav lahko trajnostne prakse spodbujajo na različne načine. Najbolj priljubljene so seveda davčne olajšave, najmanj priljubljene pa kazni. Kaj torej lahko storimo potrošniki? Zeleno tehnološko revolucijo lahko podpremo z izbiro okolju prijazn(ejš)ih izdelkov in storitev. Za podjetja je ta motivacija še očitnejša, saj sprejemanje in poudarjanje trajnosti ne koristita le okolju, temveč povečujeta tudi ugled blagovne znamke in privabljata okoljsko ozaveščene stranke.

In prav ozaveščanje vseh nas se zdi ključ do uspeha. Ozaveščen potrošnik povzroča manj škode okolju. Enako pomembno je izobraževati zaposlene o pomenu zelene tehnologije, denimo s programi usposabljanja in z delavnicami, s čimer podjetja spodbujajo kulturo okoljske zavesti. Politiki, podjetniki in še marsikdo drug so polni besed o tem, kako bi radi zanamcem pustili planet v dobri, če ne celo boljši kondiciji. Čas je, da od besed preidemo k dejanjem.

Izzivov ne manjka

Čeprav so koraki na poti k zeleni tehnologiji hvalevredni, izzivov ne manjka. Vključevanje obnovljivih virov energije je lahko zapleteno, pa ne le zaradi geografskih posebnosti, temveč tudi razpoložljive infrastrukture. Če na težko dostopnem predelu večji del leta piha veter, bomo tam težje postavili vetrne elektrarne in do njih zgradili še daljnovode, brez katerih seveda ne gre. Pogosto že zajetne začetne naložbe, potrebne za izvajanje trajnostnih tehnologij, odvrnejo manjša podjetja od tovrstne preobrazbe. Še več, ti izzivi, povezani s številnimi manj življenjskimi omejitvami in birokratskimi ovirami, od bolj trajnostnih pristopov odvrnejo tudi večja podjetja.

Kljub temu pa kakršnikoli izzivi vedno predstavljajo tudi priložnosti za inovacije. Podjetja, ki razvijajo cenovno dostopne, razširljive in enostavno izvedljive zelene rešitve, ne bodo le odpravila te ovire, temveč bodo tudi spodbudila spremembe v celotni industriji. Samo poglejmo, kako so v desetletju napredovali solarni paneli – ob primerljivi velikosti se je njihova moč dvignila z 200 W na kar 700. Naslednja tehnološka revolucija utegne priti na področju baterij, kar bi bilo zelo dobrodošlo in bi povsem spremenilo industrijske ter domače rešitve za shranjevanje energije.

Energetsko učinkovito poslovanje se izplača

Revolucija zelenih tehnologij je dokaz zavezanosti industrije IT okoljski trajnosti. Ker podjetja dajejo prednost okolju prijaznim praksam, koristi presegajo zgolj zmanjšanje ogljičnega odtisa. Energetsko učinkovito poslovanje prinaša prihranke pri stroških, odgovorno ravnanje z odpadki varčuje z viri, inovativne tehnologije pa ustvarjajo nove možnosti za rast.

Pot k bolj zeleni prihodnosti zahteva nenehna prizadevanja, sodelovanje in inovacije. Če bodo vlade, podjetja in potrošniki sodelovali z roko v roki, lahko industrija IT poskrbi za novo obdobje, v katerem bosta tehnologija in trajnost harmonično sobivali. Ko bo zelena tehnološka revolucija dobila zagon, se ne bodo preoblikovala le podjetja IT, temveč ves svet.