Zgodba o najbogatejšem človeku

Pandemija novega koronavirusa je življenje posameznika prestavila na splet. Medtem ko so se zaradi tega številna podjetja znašla v škripcih, druga cvetijo kot še nikoli. Med temi je tudi največji spletni prodajalec Amazon.

Jeff Bezos se je najstniški mami Jacklyn in očetu Tedu rodil leta 1964 kot Jeffrey Preston Jorgensen. Ko se je par ločil, je Jeffa posvojil mamin novi mož, kubanski priseljenec Miguel Bezos. Jeff do desetega leta starosti ni vedel, da Miguel ni njegov pravi oče. To so mu povedali na isti dan, ko je izvedel, da mora nositi očala. Zadnje ga je precej bolj ganilo. Njegov pravi oče je bil lastnik kolesarske prodajalne Road Runner Bike Center. Z njim Jeff ni imel nobenih stikov. Da je njegov sin med bogatejšimi prebivalci planeta, je Ted Jorgensen izvedel šele med intervjujem za knjigo The Everything Store.

Jeff Bezos je v krušnem očetu Miguelu vedno imel starša, ki ga je brez vprašanj podpiral na njegovi poti.

Bezos je bil bistroumen otrok. Že kot malček je razstavil otroško posteljo, ker je želel spati v taki za odrasle. Poletja je preživljal na ranču starih staršev, kjer se je naučil številnih praktičnih stvari, od popravila mlina do skopitve bika. Jeffu je ljubezen do znanja vcepil njegov ded, Preston Gise, ki ga je med drugim naučil, da je težje biti prijazen kot pameten. Lekcije znanja željni fant ni nikoli pozabil. Mladi Bezos, ki ima danes v lasti vesoljsko podjetje Blue Origin, je bil že takrat velik navdušenec nad vesoljem. V šoli je učiteljem pravil, da njegova prihodnost ni na tem planetu, doma pa je obsedeno gledal vse ponovitve serije Zvezdnih stez. Da si želi drugačnega življenja, ga je dokončno prepričalo študentsko delo v restavraciji McDonald’s.

Bezos se je že kot otrok navduševal nad vesoljem. Danes si lasti podjetje, ki je svetu prvo predstavilo raketo za večkratno uporabo.

Na univerzi Princeton je dokončal študij računalništva in zavrnil delo pri podjetjih Intel in Bell Labs. Ni se želel ustaliti v udobni službi in živeti običajno življenje, zato se je pridružil nadobudnemu podjetju Fitel, ki se je primarno ukvarjalo s telekomunikacijami. Z izkušnjami, pridobljenimi pri Fitelu, je s prijateljem želel splaviti storitev dostave novic prek klasičnih telefaksov. Ni jima uspelo, Jeff se je pridružil kapitalskemu skladu D.E. Shaw, prijatelj pa je vseeno ostal v novičarskih vodah. Ime mu je bilo Halsey Minor in ustanovil je svetovno znano spletišče CNET. Po štirih letih udobnega življenja sta se mu obetala napredovanje in lepa denarna nagrada. Obojemu se je odrekel, ker je zasledil, da se je splet v letu dni razmahnil za 2.300 odstotkov. Sklenil je, da ne sme zamuditi vlaka prihodnosti. Težka odločitev, da pusti obetavno službo za negotovo kariero, je bila v bistvu otročje lahka. V enem kasnejših intervjujev je Bezos dejal, da se je vprašal, kaj bo obžaloval, ko bo star 80 let, denarno nagrado, ki je ni dobil, ali lastno podjetje, ki ga ni nikoli ustanovil. Teža je izpuhtela in odgovor je bil v hipu na dlani.

Spletna trgovina Amazon je ime dobila po največji reki na svetu, ki se je pojavila tudi v prvem logotipu podjetja.

Skupaj z ženo, bivšo sodelavko iz D.E. Shaw MacKenzie Tuttle, s katero se je poročil leto prej, je 1994 na list papirja napisal 20 stvari, ki bi jih lahko prodajal na spletu. Zmagale so knjige. Bezos je želel trgovino poimenovati s čarobno zvenečim nazivom Cadabra, a ga je Amazonov prvi odvetnik Todd Tarbert prepričal, da ime zveni preveč podobno truplu oziroma besedi kadaver. V iskanju novega imena se je ogrel za besedo Relentless, ki v slovenskem prevodu pomeni neizprosen. Preveč trdo ime se ni obdržalo, a domena relentless.com še danes obiskovalca preusmeri na spletno trgovino Amazon, kar je svojevrsten dokaz, da želi imeti Jeff Bezos vedno prav. Največja spletna trgovina je na koncu pristala pri imenu največje reke na svetu ter vzor ponazorila v prvem logotipu podjetja. Druga plat zgodbe govori o pragmatičnosti imena, saj naj bi se Bezos zanj odločil zaradi začetne črke A. V tistem času so spletni imeniki spletišča največkrat razvrščali še po abecednem vrstnem redu.

Prvi nakup prek spletne trgovine Amazon.com je opravil znanec ekipe, ki se je nadejal brezplačnih knjig. Bezos mu je naročeno poslal skupaj z računom.

Amazon.com je svojo pot začel kot podjetje z 10.000 dolarji kapitala, s pisarno v garaži in konferenčno sobo v bližnji knjigarni Barnes & Noble. Denar je založil Bezos sam ter prve naročene knjige lastnoročno znosil na pošto. Okoli sebe je zbral pisano druščino tehnoloških čudakov, ki so resnično verjeli v uspeh. Medtem ko so jim drugi govorili, da računalnikarji ne morejo premagati bogatih knjigarn, so le kimali z glavo, si mislili svoje in se cele dneve v službi trudili naprej. Velikane so se namenili premagati z izbiro. Kupcem so ponudili bogat katalog, kakršnega splet še ni videl. Ideja je bila preprosta in genialna, a je imela eno veliko napako. Dobavitelji so od Amazona zahtevali, da je vedno naročil vsaj deset knjig. Ker tega niso finančno (niti prostorsko) zmogli, so se domislili zvijače. Našli so obskurno knjigo o lišajih, ki nikoli ni bila nikjer na zalogi. Vedno so naročili en izvod knjige, ki so jo potrebovali, in devet enciklopedij o lišajih.

Amazonova ekipa je na začetku imela zvonec, ki je zazvonil vsakič, ko so prodali, kakšno knjigo. Zaposleni so se ob zvonjenju zbrali in skupaj ugotavljali, ali poznajo novo stranko. Tradicijo, če ji tako sploh lahko rečemo, so opustili v prvih nekaj tednih po odprtju. Prodaja je dobesedno eksplodirala. V prvem mesecu dni so postregli strankam iz 45 različnih držav, medtem ko so do konca leta 1995 presegli pol milijona ameriških dolarjev prometa. Zvonec, ki je nepretrgoma zvonil, so hitro izklopili. Zaposleni so pridno delali, vsaj 60 ur tedensko, in se skupaj veselili vsakega manjšega ali večjega uspeha. Prva resnejša preizkušnja jih je čakala okoli božiča leta 1998. Bilo jih je boleče premalo. Da bi bila vsa naročila oddana so delali dan in noč, pri čemer so jim nemalokrat pomagali tudi družinski člani. Bezos je takrat prisegel, da Amazon nikoli ne bo imel premalo delovne sile. Še danes je med večjimi sezonskimi zaposlovalci na svetu.

Amazon Prime je takoj za Netflixom druga največja naročniška storitev na svetu.

Konec devetdesetih so knjigam začeli delati družbo devedeji in glasba. Bezos je od vsega začetka imel idejo o trgovini vsega. Skupaj s skladišči se je širila tudi ponudba, knjigam, glasbi in filmom so se sčasoma pridružili elektronika, igrače in kuhinjski pripomočki. Kljub vzdevku Amazon.bomb je bilo podjetje eno redkih, ki je uspešno preživelo pok spletnega mehurčka. Delnice podjetja so skladno s prometom vztrajno rastle. Po prelomu tisočletja je Amazon odprl vrata drugim prodajalcem in ustanovil Amazon Marketplace. Pet let kasneje je pospešil dostavo rednim strankam oziroma članom storitve Prime. V ZDA je danes več kot 150 milijonov plačljivih naročnikov na Amazon Prime, medtem ko številke iz dneva v dan rastejo.

Z elektronskim bralnikom Kindle je Amazon postal proizvajalec potrošniške elektronike.

Jeffovi apetiti so bili iz leta v leto večji. Naenkrat ni želel biti le prodajalec, zato je Amazon usmeril v tehnološke vode. Leta 2003 je splavil danes zelo uspešne Amazon Web Services, leta 2007 svoj prvi tehnološki izdelek za množično potrošnjo. Elektronski bralnik Kindle, ki bi se moral imenovati Fiona, po liku iz knjige The Diamond Age pisatelja Neala Stephensona, je hitro postal dominanten predstavnik svojega dela trga in spodbudil razvoj drugih sorodnih izdelkov. Kljub hudi konkurenci, predvsem v podobi Appla in Googla, je Amazon nadaljeval s tablico, telefonom in pametnim zvočnikom, v katerega je vgradil umetno inteligenco oziroma digitalno pomočnico Alexo.

Jeff Bezos kljub gospodarskim krizam, ločitvi in škandalom v zvezi z izkoriščanjem delovne sile ostaja najbogatejši človek na planetu.

Leta 2017, ko je Amazon med drugim kupil trgovsko verigo Whole Foods, je Bezos prvič postal najbogatejši človek na planetu, kar je s 190 milijardami ameriških dolarjev še danes. Do živega mu niso prišli pok spletnega mehurčka ne razni škandali v zvezi z izkoriščanjem delovne sile, ki je Bezosu v krvi od samega začetka, niti draga ločitev od zveste žene. Novi koronavirus je poskrbel, da je najbogatejši človek še bolj bogat.