Zgodba spletnega velikana

Ameriški Yahoo je eden izmed pionirjev na svojem področju. Podjetje je iz skromnih začetkov zraslo v globalno prepoznavno korporacijo, ki pa v zadnjih letih izgublja čar oziroma privlačnost v očeh potrošnikov. Z novo direktorico in poslovno strategijo zdaj upajo na preboj nazaj v sam vrh svoje industrijske veje.  

Sedež podjetja Yahoo v kalifornijskem mestu Sunnyvale

Začetki

Zgodba o podjetju Yahoo je še ena izmed tistih, ki so v navdih podjetnikom po vsem svetu. Z lastno idejo, predanostjo, samozaupanjem in trdim delom je možno iz skromnih začetkov ustvariti bogastvo in izkusiti pravi pomen ameriških sanj. To je uspelo dvema ustanoviteljema podjetja Yahoo, Davidu Filu in Jerryju Yangu. Začetki Yahooja segajo v leto 1994, ko sta omenjena ustanovitelja enega izmed najprepoznavnejših spletnih podjetij zaključevala doktorat iz elektrotehnike na Stanfordski univerzi v Kaliforniji. Vse skupaj se je začelo kot konjiček, in sicer v prikolici, v kateri sta živela v študentskem naselju univerze. David in Jerry sta namreč veliko časa posvetila brskanju po spletu in sestavljala seznam svojih najljubših spletnih strani. S časom je ta seznam postajal vedno daljši in daljši, zato sta razvila lastno spletno stran s povezavami do vseh spletnih strani z njega in ga v želji po večji preglednosti in lažji navigaciji razdelila na skupine in podskupine. Spletna stran se je sprva imenovala Jerry's Guide to the World Wide Web (Jerryjev vodič do svetovnega spleta), dokaj hitro pa se je preimenovala v Yahoo. Postopoma se je podatkovna zbirka povezav do različnih spletnih strani povečevala, s tem pa tudi število uporabnikov. Yahoo, ki so ga sprva uporabljali študentje Stanfordske univerze, so kmalu začeli obiskovati uporabniki iz vse države (ZDA). Še istega leta, torej 1994, pa je doživel prvi mejnik, saj je število zadetkov prek spletne strani preseglo milijon, število unikatnih obiskovalcev pa je bilo več kot 100 tisoč. In to v enem samem dnevu, kar je za tiste čase, ko internet še ni bil tako razširjen kot danes, precej velik uspeh. Šele takrat sta se David in Jerry začela zavedati razsežnosti svojega projekta, ki je s časom postal veliko več kot pa zgolj konjiček. Posvečala sta mu vedno več časa in se leta 1995 odločila za velik korak, saj sta tudi uradno ustanovila podjetje Yahoo in se podala v podjetniške vode.

Vzpon

Za hitro rast in razvoj podjetja je potreben kapital. Tega sta se David in Jerry dobro zavedala, vendar lastnih sredstev, s katerimi bi lahko uresničila vizijo, seveda nista imela. Kmalu po ustanovitvi podjetja sta se tako v Silicijevi dolini sestala z nekaj različnimi upravljavci skladov tveganega kapitala. Yahoo je kazal velik potencial in  ni trajalo dolgo, pa je dobil finančna sredstva v višini dobrih 1,5 milijona evrov, ki jih je v podjetje investiral Sequoia Capital. To podjetje je pred tem vložilo denar tudi v bolj znana ameriška podjetja, kot so Apple, Atari, Oracle in Cisco Systems. S pomočjo svežega kapitala sta David in Jerry najprej začela iskati primernega direktorja podjetja, ki bi znal Yahoo usmeriti v pravo smer. Medse sta zvabila moža po imenu Tim Koogle, bivšega študenta Stanfordske univerze, ki si je večletne poslovne izkušnje nabral pri Motoroli. Koogle je v podjetje pripeljal še nekaj izjemno uspešnih in motiviranih ljudi in z njimi začrtal oziroma zasnoval poslovno strategijo Yahooja.

Podjetje je najprej začelo prodajati oglasni prostor na svoji strani in pri tem doživelo kar lep uspeh. V želji po povečanju prihodkov pa se je povezalo tudi z nekaterimi večjimi spletnimi trgovci. Slednji so ob pomoči Yahooja oziroma brezplačnega oglaševanja, ki so jim ga ponujali, povečali obisk v svoji spletni trgovini, pa tudi prodajo. Delež te je v zameno za brezplačno oglaševanje prejel Yahoo. To sta bila dva različna vira prihodkov podjetja, ki sta omogočila, da so njihove storitve v nasprotju s konkurenco v tistem času ostale popolnoma brezplačne za uporabo. Postopoma se je vedno več podjetij odločilo za oglaševalske storitve Yahooja in  že v prvem letu (1995) je ustvaril za okoli 750 tisoč evrov prihodka.

Jerry Yang je bil največji nasprotnik prodaje podjetja Microsoftu in ni se zgodila.

Pravi razvoj podjetja je sledil leta 1996, ko je Yahoo v želji po še dodatnem kapitalu začel kotirati na borzi. Delnice so sprva ponujali po ceni 10 evrov, njihova vrednost pa je že ob koncu prvega trgovalnega dneva na podlagi velikanskega povpraševanja zrasla na 33 evrov. Z izdajo delnic je Yahoo zbral 24 milijonov evrov finančnih sredstev in namenili so jih za nadaljnji razvoj podjetja. Slednje je bilo takrat po oceni finančnih strokovnjakov vredno okoli 230 milijonov evrov. S kopico denarja je Yahoo začel agresivno oglaševati svoje blagovne znamke in storitve. Vse skupaj se je izkazalo za uspeh, saj je imel iz dneva v dan več obiska, vedno več podjetij pa je začelo uporabljati njihove oglaševalske storitve. To se je poznalo v višjih prihodkih. Leta 1996 so jih ustvarili že za 15 milijonov evrov, v naslednjih letih pa so se še  povečevali.

V naslednjih dveh letih (1997–1999) je Yahoo svoje spletne storitve še dodatno razširil. Prevzel je več različnih podjetij in z njimi razvil in integriral kopico dodatnih funkcionalnosti. Med drugim je predstavil Yahoo Mail, razne spletne klepetalnice, rumene strani in storitev, imenovano My Yahoo, ki je omogočila osebno prilagoditev njihove spletne strani. Yahoo je s svojim poslovnim modelom uspešno nadaljeval tudi v naslednjih letih in kmalu doživel nov mejnik. Vrednost delnic podjetja je na koncu leta 1999 dosegla nov rekord, saj so investitorji morali odšteti zanjo kar 83 evrov. V novem tisočletju se je poslovanje podjetja Yahoo, vsaj sodeč po prihodkih, še izboljšalo. Raba spleta se je silno hitro širila, podjetja so vedno večji del oglaševalskega proračuna namenila za oglaševanje prek spleta in prihodki podjetja so se povečevali. Leta 2001 so obsegali 550 milijonov, leta 2004 2,7 milijarde, štiri leta kasneje (2008) pa že 5,5 milijarde evrov. Še istega leta je apetite po Yahooju kazal Microsoft in jim ponudil prevzemno ponudbo v višini 34 milijard evrov, a so jo gladko zavrnili. Največji nasprotnik prodaje podjetja je bil Jerry Yang, ki je verjel, da je Yahoo vreden več in da bo v naslednjih letih še izboljšal svoj položaj na trgu. Žal se je motil …

Padec

Vse od leta 2008 naprej prihodki in dobiček podjetja upadajo. Vendar so se težave Yahooja začele že veliko prej. Med letoma 1997 in 2000 je na trg vstopila kopica novih spletnih podjetij, od katerih jih je kar nekaj predstavljalo konkurenco Yahooju. To je bilo tako imenovano obdobje pika-com, ko so na borzi začela kotirati številna spletna podjetja s precej prenapihnjeno vrednostjo. Mehurček je kmalu počil in škodo je med drugim utrpel tudi Yahoo. Vrednost njihovih delnic je začela hitro padati, saj je bila le eno leto po dosegu rekordne vrednosti (83 €, december 1999)  le še 11,5 evra, danes pa morajo investitorji zanjo odšteti dobrih 16 evrov. Aprila 2001 so sledile prve izmed številnih menjav na vodilnem mestu. Dolgoletni direktor podjetja, Tim Koogle, ki je bil zaslužen za veliko uspehov Yahooja, je odstopil, njegovo mesto pa je prevzel Terry Semel. Slednji je postavil na cesto nekaj ključnih ljudi, ki so v letih veliko pripomogli k uspešnemu poslovanju podjetja Yahoo. Z novim vodstvom se je nameraval zoperstaviti vedno močnejši konkurenci z Googlom na čelu. Ameriški spletni gigant je predstavljal največjo nevarnost Yahooju, zato ga je novo vodstvo v želji, da bi odpravilo velik del konkurence, želelo prevzeti. Ponudili so 2,3 milijarde evrov in Google jih je seveda zavrnil. Odločitev z njihove strani je bila seveda pravila, saj se vrednost Googla danes ocenjuje na več kot 160 milijard.

Kmalu so sledile nove težave, saj je Google leta 2003 predstavil svoje oglaševalsko orodje Adsense, ki je spremenilo način oglaševanja v spletu. Podjetja so ga hitro vzela za svojega, saj so za oglaševanje plačala le takrat, ko je uporabnik pokazal določeno stopnjo zanimanja in kliknil oglas, ki ga je prevezal na določeno spletno stran. Adsense se je od samega začetka izkazal za velik uspeh, danes pa predstavlja okoli 25 odstotkov celotnega prihodka podjetja Google. Yahoo ni našel pravega odgovora na tržne spremembe in je začel izgubljati tržni delež. V korist jim je bilo le to, da se je trg spletnega oglaševanja zelo hitro povečeval, in seveda so na podlagi prepoznavnosti dobili svoj kos pogače. V naslednjih letih so postopoma izgubljali bitko z Googlom, ki je za razliko od njih znal prepoznati različne priložnosti na trgu. Med drugim je leta 2006 prevzel dveri Youtube in še dodatno povečal svoj oglaševalski doseg ter Yahooju zadal nov, boleč udarec. Yahoo se je znašel v krizi. Kljub temu da so se prihodki v letih večali, dobiček ni bil najvišji; še pomembneje pa je, pa ni dosegal pričakovanj. V želji po prihranku denarja so zaprli pisarne v nekaterih evropskih državah (Francija, Nemčija, Italija, Španija) in prodali nekaj spletnih strani (hotjobs.com, kelkoo.com), pri tem pa celo utrpeli zajetno finančno izgubo. Leta 2008 so sledila tudi odpuščanja, saj je delo izgubilo 1500 ljudi, to je bilo 10 odstotkov celotne delovne sile. Vendar zmanjšanje stroškov ni pripomoglo k nadaljnjemu uspehu Yahooja, saj je izgubljal svojo vrednost v spletnem svetu oglaševanja. Jasno je postalo, da mora v želji po konkurenčnosti spremeniti strategijo in se usmeriti tudi na nova področja. Na podlagi tega so sledile nove spremembe, saj je podjetje sredi leta 2012 na mesto direktorice postavilo Marisso Mayer, mlado managerko, ki je pred tem svoje poslovne veščine 13 let pilila pri sovražniku številka 1, Googlu.

Nova direktorica podjetja Yahoo, ki prihaja iz vrst Googla

Nov začetek

Marissa Mayer je dva meseca po prevzemu vodstva podjetja zaposlenim in tudi javnosti predstavila okvirni načrt, ki bo Yahoo popeljal nazaj med vodilna podjetja v industriji. V prihodnosti se bodo veliko bolj osredotočili na mobilne platforme, saj nameravajo v tem segmentu do leta 2015 postati eno izmed vodilnih podjetij. Tako bomo najbrž kaj kmalu priča nekaj novim in prenovljenim mobilnim aplikacijam izpod rok Yahooja za vse večje platforme, ki jih bodo poganjali njihovi oglasi. Nova direktorica daje velik poudarek tudi hitrosti. Treba je delovati hitro in učinkovito, zato bodo zaposleni imeli krajše roke za dokončanje projektov, na voljo pa jim bo več sredstev. V nagovoru zaposlenim je še dejala, da se projektov, ki jih ne morejo dokončati v šestih mesecih, ne bodo lotili, saj po njenem mnenju nimajo realne možnosti za uspeh. Marissa Mayer med drugim verjame v močno podjetniško kulturo znotraj podjetja, dobro zastavljene poslovne cilje in pa finančno nagrajevanje najuspešnejših zaposlenih. Nova direktorica vsaj za zdaj uživa popolno zaupanje delničarjev in zaposlenih podjetja. Verjame, da lahko z novo strategijo, ki jo je zasnovala, Yahooju povrne stari sijaj, ki je v letih zbledel. Zdaj je treba le še malce počakati in videli bomo, ali ji bo uspelo. Vso srečo.