Zgodovina računalništva v Sloveniji: Druga generacija IBM/370

Kljub zakonski zaščiti, ki jo je v 80. letih uživala domača računalniška proizvodnja s svojimi mini in supermini računalniki, je IBM uspešno ohranjal večinski delež tudi na slovenskem tržišču. Z novo generacijo računalnikov IBM/370 so se v tem času opremile številne pomembne domače organizacije. Uporabniki so namestili nekaj izredno pomembnih srednje velikih računalnikov IBM 3031, nato pa so pograbili predvsem ugodne nove računalnike IBM 4341.

Pri IBM je drugo polovico 70. zaznamovala vedno večja konkurenca v obliki z IBM/370 združljivih računalnikov. Predvsem v podjetjih Amdahl in Fujitsu so takrat po primerljivih cenah na trgu ponudili še bolj zmogljive računalnike, ki so bili povsem združljivi s strojno in programsko opremo računalnikov IBM/370. Z novo generacijo računalnikov so zato konec 70. let v IBM poskušali nadoknaditi zaostanek za tekmeci. Sprva so še vztrajali pri že nekoliko zastareli tehnologiji logičnih vezij IBM MST, vendar jim je po zaslugi drugih inovacij procesne enote nove generacije uspelo zmanjšati kar za polovico, znižali pa so tudi proizvodne stroške. Uporabniki so podjetje zasuli z novimi naročili.

Najbolj so se obnesli novi srednje veliki računalniki IBM 4341, ki so pri nas lahko tekmovali tudi s takrat zelo uspešnimi domačimi Delta 4850 (DEC VAX-11/751). Omogočali so do 16 MB glavnega pomnilnika in uporabo diskovnih enot z neposrednim dostopom IBM 3370, ki so se ponašale z občutno izboljšano gostoto zapisa podatkov. IBM se je v tem času začel odmikati od modela centraliziranih terminalskih omrežij s paketnimi obdelavami in je vedno bolj podpiral tudi porazdeljena omrežja z možnostjo interaktivnega dela. Prvi računalnik nove generacije IBM/370, ki so ga predstavili že leta 1977, je bil srednje velik računalnik IBM 3031 s podobno zmogljivostjo kot domači Delta 4780 (DEC VAX-11/780). IBM je užival prednost pred domačo Iskrino Delto zaradi hitrih servisov, dobro organiziranega šolanja in tehnične podpore za uporabnike. Njihovi proizvodi so bili tudi vsestransko opremljeni in so se tako lahko uspešno vključevali v širše ter bolj dodelane informacijske sisteme.

Računalniški muzej

Serijo o zgodovini računalništva v Sloveniji pripravlja Računalniški muzej (www.racunalniski-muzej.si), ki ima v bližini Kina Šiška v Ljubljani tudi svoje razstavne prostore. Tam si lahko v živo ogledate, kako so bili računalniki videti nekoč, in marsikaterega izmed njih tudi preizkusite.

Kar nekaj v muzeju razstavljenih predmetov izhaja iz Monitorjevega muzeja, ki smo ga pred leti predali v upravljanje računalniškemu muzeju skupnosti Kiberpipa, njegov naslednik pa je sedanji Računalniški muzej v Ljubljani.

Zgodovinska evidenca pri nas nameščenih in izdelanih naprav je na naslovu evidenca.muzej.si.

IBM 3031 in IBM 3600 v Ljubljanski banki (1979)

Prvi računalnik IBM 3031 pri nas so skupaj s sistemom za porazdeljeno obdelavo podatkov v bančništvu IBM 3600 namestili leta 1979 v Ljubljanski banki. Pred tem so stara računalnika IBM 360/40 in IBM 370/145 iz začetka 70. zamenjali z dvoprocesorskim IBM 370/158 MP. Konec 70. so zgradili čisto nov računalniški center zunaj Ljubljane, kjer sta nato oba računalnika delovala do leta 1987. Posamezne podružnice po Sloveniji so dobile vsaj po en bančni terminalski sistem IBM 3600, večje pa tudi po deset in več. Sredi 70. so jih začeli menjati za novejše iz serije IBM 4700.

Ti terminalski sistemi so uporabnikom omogočali oblikovanje večjih lastniških računalniških omrežij in obenem oblikovanje lokalnih omrežij, prilagojenih zahtevam delovnega okolja. Ponujali so vrsto specializiranih vhodno-izhodnih naprav za uporabo v bančništvu, kot so elektronske blagajne, bančni avtomati in terminali v prodajnih okencih. V Ljubljanski banki so imeli sredi 80. let na oba računalnika skupno priključenih že okrog 200 terminalov.

IBM 3031 in IBM 8100 v Republiškem sekretariatu za notranje zadeve (1980)

V Republiškem sekretariatu za notranje zadeve je leta 1978 na računalniku IBM 370/145 poskusno začel delovati njihov novi informacijski sistem z neposrednim dostopom do banke podatkov, ki je vključevala vse njihove kartoteke. Prihajalo je do pogostih izpadov in okvar, zato so leta 1980 kupili dodaten računalnik IBM 3031. Oba skupaj sta omogočila, da so še razširili centralno banko podatkov in terminalsko mrežo, ki je takrat vključevala že okrog 90 terminalov, nameščenih po posameznih službah in upravah za notranje zadeve, na upravi za ljudsko obrambo, v skupščini mesta Ljubljana in stavbi Republiškega izvršnega sveta. Vzpostavili so tudi neposredno povezavo z varnostnimi organi Hrvaške in v računalniško omrežje povezali razvejan sistem teleprinterjev (Teleks), ki jih je država imela za hitro obveščanje.

Zaradi izredno velikih potreb sekretariata so leta 1984 stari IBM 370/145 zamenjali z novim IBM 4381 in kupili še štiri sisteme za porazdeljeno obdelavo podatkov IBM 8100. Namestili so jih v glavnih uradih v Ljubljani, Mariboru, Kranju in Kopru. V tem času so vzpostavili še povezavo z Zavodom za statistiko in njihovim registrom prebivalstva.

IBM 3031 v Regionalni zdravstveni skupnosti Ljubljana (1980)

V zdravstvu jim je konec 70. let uspelo odgovorne prepričati, da za oblikovanje celovitega zdravstvenega informacijskega sistema potrebujejo lasten osrednji računalnik. Leta 1980 so tako v Regionalni zdravstveni skupnosti Ljubljana dobili nov IBM 3031, ki je omogočil izdelavo banke najpomembnejših zdravstvenih podatkov in vzpostavitev skoraj 100 terminalskih povezav. Banka podatkov je najprej vključevala podatke o zdravilih, zavarovancih, izvajalcih storitev in dobaviteljih. Lastne terminale so dobili v finančnem sektorju, sektorju za planiranje in ekonomiko, prijavni službi ter v vseh 13 občinskih zdravstvenih skupnostih in mestni zdravstveni skupnosti Ljubljane.

Stanje računalništva v državi

Zaostanek Slovenije v računalniški opremljenosti se je v 80. letih žal še naprej povečeval. Pri nas je bilo leta 1983 le 560 računalnikov, večinoma srednje velikih in mini računalnikov tretje generacije. Ti so v tem času že dosegli vrhunec, v vzponu pa so bili mikro računalniki vseh vrst.

Leta 1982 so računalniški center preoblikovali v samostojno enoto Zdravstveni informacijski center. Za Klinični center so takrat uvedli napreden programski paket IBM Patient care system (PCS) za upravljanje sprejemov, premestitev in odpustov pacientov. Terminale so namestili na vseh lokacijah za sprejem pacientov. Računalnik IBM 3031 je v tem času omogočal že vse od samodejne obdelave receptov in drugih elementov lekarniškega informacijskega sistema do vseh obdelav s področja finančnega poslovanja mestne zdravstvene skupnosti in občinskih ter celoten nabor obdelav za Klinični center in Zdravstveni dom Ljubljana. Obdelave so nato do sredine 80. let še širili in popolnoma prenovili sistem vnosa podatkov.

IBM 4331 v Službi družbenega knjigovodstva (1980)

Zaradi težav z vedno večjim številom nalogov in dvojnega ročnega ter avtomatskega dela in zahtev sindikata po ukinitvi nočnega dela so morali konec 70. tudi v Službi družbenega knjigovodstva prenoviti sistem obdelave. Nov načrt iz leta 1977 je stremel k uvedbi istočasnega zajemanja in sortiranja podatkov že v začetni fazi. Obdelava podatkov je temeljila na programskem paketu Tezaurus, ki so ga začeli razvijati že leta 1973. Za takšno obsežno modernizacijo delovanja so morali usposobiti številne kadre.

Največje podružnice Maribor, Kranj in Celje so za uresničitev tega cilja do leta 1981 dobile nove računalnike IBM 4331, v Ljubljani pa sta še vedno obratovala starejši IBM 370/135 in dodatni IBM 370/138, ki so ga dobili leta 1977. Za prehod na nov, interaktivni način dela so te štiri glavne podružnice opremili še z mini računalniki IBM System 1 in s terminali IBM 3101. Manjše podružnice so dobile mini računalnike Borroughs B 1830. Leta 1981 je na računalniško obdelavo prešla še zadnja podružnica SDK v Sloveniji.

Ostali računalniki IBM 4341 (1980–)

Srednje velike računalnike IBM 4341 so v prvi polovici 80. namestili v številnih domačih podjetjih, na primer v Emoni, Meblu, Brestu, Planiki, Slovenijalesu, Elektrogospodarstvu Maribor, Radenski, Slovenija Vinu in Elektro-distribucijskem podjetju DES Ljubljana. Sledili so Mura, Železarna Ravne, Ekonomski center Maribor, Razvojni center Celje, Integral, REK Velenje in mnogi drugi. Marsikje so ti nadomestili starejše računalnike IBM/370, ponekod pa so računalništvo v poslovanje šele začeli uvajati. V naslednjih letih so namestili več kot 50 računalnikov IBM 4341 in nekaj drugih sorodnih srednje velikih modelov.

Viri in več informacij: Digitalna knjižnica Slovenije, dlib.si in spletna stran Računalniškega muzeja, racunalniski-muzej.si.

Zahvaljujemo se Nuku in drugim za digitalizacijo gradiva.