Živijo, računalnik

V znanstvenofantastičnih filmih, sploh seriji Zvezdne steze, smo se privadili zamisli, da se bomo z računalniki pogovarjali. Počasi res gremo v to smer.

O računalniškem govoru, sintezi tega govora na eni in razumevanju na drugi strani, smo v Monitorju že večkrat pisali – ravno v prejšnji številki smo naredili neposredno primerjavo med Applovo Siri in Googlovim Assistantom. Zdaj pa smo preizkusili še Googlovo samostojno napravo, preprosto imenovano Google Home.

Gre za nekakšno samostojno različico Google Now, kot ga poznamo iz naprav Android, ali Google Assistant, nadgradnjo omenjenega Google Now, ki ga zaenkrat najdemo v telefonih Pixel in v aplikaciji Duo. Napravo naj bi imeli doma, z njo pa se enostavno pogovarjamo. Gre za majhno, stožčasto napravo, na kateri skorajda ni vidnih tipk, vmesnikov ali kakih lučk stanja. Zadaj je sicer ena tipka, z njo lahko ugasnemo mikrofon in tako preprečimo, da bi nas ves čas poslušala. Tipka hkrati rabi tudi za povrnitev na tovarniške nastavitve. Na zgornji ploskvi se prikažejo nežne lučke, ki nakazujejo, da nas je Home slišal in da razmišlja (oziroma se posvetuje z oblačnimi možgani). Če po lučkah podrsamo s prstom, lahko še povečamo ali pomanjšamo glasnost, oz. napravo popolnoma utišamo.

Z napravo se načeloma pogovarjamo, čeprav ni ravno sposobna resnega pogovora. Tako ji le narekujemo posamezne ukaze ali vprašanja. Da se sproži, moramo začeti z zvezo »OK, Google...«, zatem sledi vprašanje ali ukaz. Še najlaže je z vprašanji, za katera imamo na voljo konkretne, diskretne odgovore. Recimo, koliko prebivalcev ima Kuala Lumpur, kako visok je Grintovec (tu moramo obvezno izgovoriti »Grintovek«) in podobno. Pri nekaterih že pridemo do določenih omejitev – če jo vprašamo, katere knjige je spisal Douglas Adams, nam pove za Štoparskega vodnika in »še nekaj drugih«. Kako po angleško naglasiti Franceta Prešerna, nam žal ni uspelo ugotoviti.

Vidi se, da se Google lepo trudi z različnimi viri informacij. Da lahko povprašamo o vremenu (trenutnem ali napovedi), je praktično samoumevno, zelo koristno je to, da zna pogledati tudi po zemljevidu, seveda v obliki Google Maps. Posledično lahko sprašujemo po stanju prometa, a se tu že zelo hitro zaplete. Na vprašanje, kakšno je stanje na naši poti z doma v službo, lepo odgovori, dalje pa pridemo hitro do problemov zaradi krajevnih imen. Večja mesta oziroma tista z enostavnejšimi imeni niso problem, konkretne ulice (recimo kakšna Gregorčičeva ulica) pa napravo že zmedejo.

Home ima dostop tudi do nekaterih drugih Googlovih spletnih storitev. Zna prebrati naše opravke iz koledarja, čeprav spet bere zelo dobesedno oziroma po angleško. Če imamo naročnino na Google Play Music, mu lahko zapovemo predvajanje konkretne pesmi, žanra ali seznama. Podpira tudi druge (Spotify), a je seznam kljub temu nekoliko omejen. Če imamo doma tudi Chromecast, lahko na televizorju sproži predvajanje kakega videa z YouTuba, po novem tudi z Netflixa.

Video

O »domačem googlu« smo posneli tudi video posnetek, ki si ga lahko ogledate na www.monitor.si/google_home.

Povežemo ga lahko tudi z nekaterimi pametnimi napravami, čeprav je trenutni seznam še zelo kratek. Podpira Philipsove pametne žarnice Hue in termostat Nest, zelo koristna je tudi podpora IFTTT (If This Then That). Gre za spletno storitev, o kateri smo že pisali, in ki povezuje različne sicer nepovezane storitve in naprave. Prek nje si lahko na primer nastavimo, da nam Home začne predvajati konkretno pesem, ko dobimo novo elektronsko sporočilo (ker tega si zares želimo, mar ne?).

Google Home je nadvse zanimiva naprava, ki pa je ta hip še tudi zelo omejena. Pri nas je glavna omejitev jezik, saj se moramo res potruditi z lepo izgovarjavo, pri slovenskih besedah (sploh pa imenih) se hitro ustavi (to sicer velja tudi pri Applovi Siri in drugih). Hkrati je tudi vprašanje, kaj sploh s tem početi, kaj spraševati in kaj lahko prek Home krmilimo. Če nimamo kakih drugih pametnih naprav po hiši, bomo takoj ob nekaj koristnih funkcionalnosti. Da so v spletu seznami podprtih vprašanj, nam hitro pove, kako omejeno je vse skupaj. Tako ali tako lahko z dotikom ali dvema vse, kar bi lahko vprašali Home, preverili tudi na pametnem telefonu, ki je praktično vedno na dosegu roke. Še posebej, ker se tudi ti odzivajo na besedno zvezo »OK, Google«.

Verjamemo, da bo sporazumevanje z računalnikom prešlo iz trenutnih oblik h govoru, večje vprašanje je, kdaj se bo to zgodilo. Ta prvi poizkus je sicer zanimiv, a gre hkrati za nekaj, kar je še zelo v povojih. V naslednjih letih lahko pričakujemo vse boljše razumevanje s strani računalnikov, predvsem kar zadeva naravni govor na ravni celih stavkov. In – predstavljamo si pametne hiše, ki jim bomo nekoč ukazovali odpiranje oken, nastavljanje temperature in upravljanje osvetljenosti. Nekoč …

So pa tudi uporabniki še nezaupljivi do teh tehnologij, sploh pri nas. Pomislek o varnosti in zasebnosti je na mestu, čeprav v Googlu trdijo, da do občutljivih podatkov ne morejo priti. Vse se sicer pretaka prek algoritmov, s katerimi se naprava uči, do naše zasebnosti imajo torej dostop le računalniki in algoritmi, ne pa tudi ljudje. Je pa že to za marsikoga sporno.

Google Home

Digitalni domači asistent

Prodaja: Google, zaenkrat le v ZDA.

Cena: 129 USD (brez davka).

Za: Zanimiva naprava, ki včasih preseneti ...

Proti: ... a velikokrat tudi razočara. Trenutno omejen nabor funkcij in omejeno razumevanje.