Življenje od doma: Sam svoj mojster

Ko smo prisiljeni biti doma, lahko postorimo marsikaj koristnega in si obenem krajšamo čas, ki ga ne moremo preživeti v službi. Česa se lotiti in kaj raje prepustiti strokovnjakom?

Ko ni treba v službo in obenem otroci prisostvujejo pouku na daljavo, je pravi čas, da se lotimo drobnih opravil. Najpogosteje se lotevamo tistih, ki so povezana z gospodinjsko in zabavno elektroniko ter računalništvom, saj imamo tu (bralci in pisci Monitorja) navadno največ znanja in izkušenj. Otroci so za šolo na daljavo potrebovali nove računalnike, ki smo jih morali povezati z domačim računalniškim omrežjem. Ko se je pokvaril kateri od gospodinjskih aparatov, smo se po navodilih z interneta lotili njegovega popravila.

Če se lotiti in česa ne?

Najprej dobro premislimo, ali imamo dovolj znanja. Če se lotevamo opravila na svojem strokovnem področju, imamo nemara dovolj teoretičnega znanja, a morda premalo praktičnih izkušenj in nimamo rezervnih delov. Denimo, če se elektroinženir ali inženir računalništva loti popravila starega radia s predvajalnikom plošč CD, a prej česa podobnega ni še nikoli počel in si na Youtubu ni ogledal videa, ki ga je posnel kakšen izkušen serviser, mu zelo verjetno ne bo uspelo.

Priznam, da na začetku tudi meni ni, a po veliko napol uspelih in neuspelih poskusih sem se naučil nekaj osnovnih stvari: naprava lahko ne deluje tudi zato, ker je tiskano vezje počeno. To je včasih zelo težko opaziti. Vemo le, da naprava včasih v celoti deluje, drugič pa delno ali sploh ne. Zaradi (občasno) prekinjenih električnih povezav se lahko posamezna integrirana vezja poškodujejo – iz ene okvare nastaneta dve. Tudi če zlahka odkrijemo pregoreno močnostno komponento, še ni rečeno, da ni pregorela tudi njena krmilna logika, zato je treba včasih zamenjati kar precej elementov, da naprava spet deluje. Ni dovolj odkriti okvaro, uničene dele moramo znati zamenjati. Denimo, pri menjavi uničenega čipa avdio ojačevalnika moramo paziti, da dodatno ne poškodujemo tiskanine. Če nimamo ustreznega orodja, zato nožice čipa najprej postrižemo, nato pa eno za drugo odspajkamo iz tiskanine in previdno ter temeljito očistimo cin iz skoznikov, skoz katere bomo pred spajkanjem vstavili nov čip.

Nadgradnja lestenca v dnevni sobi

Tehnologija svetlečih diod (LED) z veliki koraki vstopa v naše domove. Mnogi se zato odločijo zamenjati stare lestence z novimi. Kadar smo primorani biti doma, lahko namesto tega posodobimo obstoječe.

Na Amazonu najdemo sijalke LED s približno enako svetilnostjo in dimenzijami ter okoli devetkrat manjšo porabo, s katerimi lahko neposredno zamenjamo 12-voltne halogenke z močmi med 10 in 35 W. Vendar je treba pri njihovem nakupu paziti na dvoje: če so halogenke na lestencu nameščene v steklenih ohišjih s sorazmerno ozkim vratom, sijalke ne bodo smele biti bistveno širše niti predolge, da jih bomo lahko vstavili.

Lestenec z dodano korono iz osmih sijalk LED več kot podvoji svetlost in enkratno razsvetli strop.

Pa je res dovolj le zamenjati halogenke s sijalkami LED? Če želimo ohraniti tudi napajalnik (moj zmore 210 W = 6 × 35 W), ki je po izhodni moči omejen tudi navzdol, moramo z novo konfiguracijo zagotoviti vsaj minimalno porabo električne energije. Moral sem torej ohraniti eno halogenko s 35 W, ki je nato svetila skupaj s petimi sijalkami s skupno močjo 15 W.

A kaj, ko so si domači želeli tudi svetlejšo dnevno sobo. 210 W predstavlja ogromno zalogo moči, zato sem se odločil na obod kovinskega ohišja vgraditi dodatnih osem podnožij za dodatne sijalke LED – nekakšno korono. Pregrevanje tu nikakor ni problem, saj 14 sijalk porabi veliko manj energije: 14 × 3 W = 42 W. Ker pa lestenec brez vsaj ene halogenke še vedno nekoliko »migeta«, to odpravimo, če vrnemo le eno 35-vatno halogenko. Napajalnik je kljub temu le tretjinsko obremenjen, kar pomeni, da potrebuje veliko manj hlajenja, osvetlitev prostora pa je vsaj dvakrat boljša.

Popravilo pomivalnega stroja

Ne morete si misliti, kako človeka zjezi, ko se pomivalni stroj pokvari ravno med najhujšim valom epidemije. Saj ne, da bi sploh ne deloval, ampak posodo je začel pomivati z mrzlo vodo, pri čemer je javil napako E9, za katero sem na internetu kmalu izbrskal, da pomeni odpoved grelca, vgrajenega v črpalko za vodo (t. i. črpalko z grelcem), ki je najdražji del stroja. Grelca, ki je v obliki posebnega tiskanega vezja prilepljen na ohišje črpalke, hkrati ni mogoče zamenjati posebej.

Klicanje serviserja verjetno ne bi obrodilo sadov ... zato sem se raje podal na splet in po nasvetu sorodnika našel inovativno mariborsko spletno trgovino s pomenljivim spletnim naslovom nezavrzi.si. Na spletu sem nato izbrskal tudi kosovnico delov mojega pomivalnega in si na Youtubu ogledal natančen postopek zamenjave.

Priznam, da me je bilo strah, da bom kaj zamočil, pa tudi črpalka z grelcem ni bila ravno poceni (okoli 130 evrov), a sem jo vseeno naročil po pošti. Ko sem jo po kakem tednu ročnega pomivanja posode nestrpno dočakal, me je čakalo neljubo presenečenje – bila je za novejši model pomivalnega stroja! Vendar pa so bili priloženi kabel s konektorji in navodila za vgradnjo v moj model, ki so vključevala tudi predelavo originalne napeljave in zamenjavo kabla za povezavo motorja z mikrokrmilniško tiskanino. Čeprav sem za zamenjavo črpalke tako porabil dvakrat več časa in živcev, kot bi jih sicer, stroj še danes odlično deluje. Nov bi stal okoli 400 evrov.

Napeljava ožičenega interneta

Ko sem po pošti v kakih dveh tednih od naročila končno dobil škatlo s 50 metri sorazmerno poceni ethernetnega kabla kategorije 7, ki zmore prenašati podatke tudi s hitrostmi več kot 10 Gb/s, sem bil prepričan, da ga zlepa ne bom porabil. Naprej sem se lotil načrtovanega napeljevanja kabla v otroško sobo, kar je bilo nujno za tekoči prenos videa in zvoka brez rednih prekinitev v s signali Wi-Fi natrpani soseski.

Razkopavanje zida ni prišlo v poštev, zato sem se moral znajti drugače. Ena od enostavnih rešitev je zamenjava lesenega robnika ob stenah s takim, ki ima zadaj odrezan rob in lahko podenj namestimo (internetni) kabel. Moj kabel pri tem ni potreboval dodane zaščite, saj je dvakrat oklopljen, vsaka od štirih paric posebej, nato pa še vse skupaj. Vseeno mi je več kot polovica kabla ostala. A pred dnevi me je klical sorodnik, ki si je prav tako hotel napeljati internet v računalniško sobo. Tako ga je zdaj ostalo le še kakih 10 metrov za kako manjše popravilo ali kak dodaten kabel iz omrežnega stikala do računalniške naprave.

Helikopterček z novimi motorji

Med koronavirusno epidemijo je bilo dovolj časa tudi za igranje. Majhen helikopterski dron je idealen za vadbo koncentracije, saj lahko v trenutku nepazljivosti lopatice rotorja poškodujemo že pri manjšem trku ob pohištvo. Pri dolgotrajnem letenju (tudi po 10 minut skupaj) prej ali slej odpovedo tudi miniaturni krtačni elektromotorji. Razdiranje razkrije potrgane krtačke, ki jih ročno skoraj ni mogoče popraviti, lahko pa na spletu naročimo nove motorje. Motorje sem naročil v slovenski spletni trgovini, rc-modeli.net, saj bi bila sicer poštnina predraga in bi bilo bolj racionalno kupiti nov dron. Od tod bi moralo teči vse gladko, ampak ni ...

Helikopterski dron med zamenjavo motorjev.

Ko sem zamenjal motor zadnjega rotorja, je šlo brez težav in ta tudi še danes deluje, pri kasnejši menjavi motorjev glavnih rotorjev pa se je zapletlo. Čeprav proizvajalec ne nudi rezervnih delov, jih lahko naročimo za podoben helikopter drugega proizvajalca. Vendar kaže, da sta zmogljivejša motorja glavnih rotorjev prirejena le za vrtenje v smer, ki jo je predvidel proizvajalec z barvama priključnih kablov, v nasprotnem imajo zelo kratko življenjsko dobo (ob vsakodnevnem igranju le nekaj dni namesto mesec ali dva), kar sem hitro izkusil tudi sam ... Morda čez čas nabavim ali sestavim dron z brezkrtačnimi motorji, a to je že druga zgodba.

Sesanje prahu iz notranjosti računalnika

Pregovor pravi: »Pusti leva, dokler spi!« Nerad se zato lotevam razdiranja računalnikov, a zavijanje in škrtanje ventilatorjev sta zlovešča znaka bližajoče se večje okvare. Preprosto si je treba vzeti čas, razdreti ohišje in posesati prah povsod, kjer ga z najbolj ozkim podaljškom cevi sesalnika še lahko dosežemo. Tako vsak malo podaljšamo življenjsko dobo ventilatorjem in električnim vezjem. Naj povem še to, da se zdaj zaradi boljšega pretoka zraka računalnik manj segreva, ventilatorji se lahko zato vrtijo počasneje in njihovega zavijanja ni več slišati.

Še popravilo električne zobne krtačke

Življenjska doba industrijske akumulatorske baterije je okoli 10 let, zato se nikar ne čudite, ko bodo brezžični strojček za striženje las, brivski aparat ali zobna krtačka po vse slabšem delovanju naposled »izdihnili«. Dolgo niti ne opazimo, da je kaj narobe, dokler se ob pritisku na tipko naprava enostavno ne premakne več.

Elektronika zobne krtačke z odstranjeno akumulatorsko baterijo.

Po več kot tedenskem omahovanju, ker nisem imel originalne industrijske akumulatorske baterije Ni-Mh, in zaradi bojazni, da morda le ni kriva ta, ampak krtačke elektromotorja, sem bil naposled prisiljen krtačko razstaviti, saj me je pustila na cedilu ravno med umivanjem zob. Po 15 minutah in zamenjavi baterije s standardno Fujitsujevo 1,2-voltno akumulatorsko baterijo Ni-Mh z 2.500 mAh je spet delovala kot nova. Le ohišje je bilo kakih pet mm prekratko, a sem si pomagal z nekoliko širšim izolirnim trakom ... Konec dober, vse dobro. Pa še konec korone!

Nekoliko višja zobna krtačka po popravilu.