Zlata doba zapisovalnikov DVD
Pred dobre pol leta smo zapisali, da spadajo DVD zapisovalniki zaenkrat še med bolj eksotične kose opreme. V zadnjih nekaj mesecih pa so se tovrstne naprave dokončno uveljavile, tako da danes že težko kupimo računalnik srednjega ali višjega cenovnega razreda, ki ne bi zmogel pisati na 4,5-gigabajtne nosilce.
Kaj je novega
Novosti pri zapisovalnikih DVD je v primerjavi z napravami izpred slabega leta kar nekaj, gre pa večinoma za višje hitrosti pisanja in dokončno uveljavitev pisanja na dvoplastne nosilce. Pisanje na nosilce DVD-R in DVD+R je doseglo skrajne meje, saj podatke nanje lahko pišemo že s 16-kratno hitrostjo. Pri 16-kratnem pisanju ali branju se nosilec v pogonu vrti s hitrostjo 10.000 vrtljajev v minuto, kar je skrajna meja, ki jo fizično zmorejo CDji in DVDji. Pri višji hitrosti vrtenja lahko nosilec razpade v pogonu, pri manj kakovostno izdelanih nosilcih pa je lahko "nevarna" že tudi nižja hitrost vrtenja.
Korak naprej so proizvajalci naredili tudi pri prepisljivih nosilcih. Najzmogljivejši zapisovalniki zmorejo na nosilce DVD+RW pisati z osemkratni hitrostjo, medtem ko na DVD-RWje pišejo z največ šestkratno hitrostjo. Ker je pri pisanju na prepisljive nosilce potrebna nekoliko večja natančnost zaradi bolj občutljive plasti s podatki, lahko računamo, da se hitrost pisanja nanje ne bo več povečala. Resnici na ljubo prepisljive nosilce uporabljajo le redki, saj je pogosto zaradi ugodne cene zapisljivih nosilcev bolj praktično, če podatke napišemo na nov nosilec za enkratno pisanje, kot pa da bi podatke osvežili in ponovno zapisali na prepisljiv DVD.
Pisanje na dvoplastne nosilce podpirajo skoraj vsi predvajalniki, ki so na voljo v trgovinah. Hitrost 2,4x, ki je bila najprej na voljo, je bila hitro presežena, tako da današnji zapisovalniki na dvoplastne nosilce pišejo s štirikratno hitrostjo. V kratkem naj bi dobili tudi prve dvoplastne nosilce DVD-R DL (dosedaj so bili na voljo le DVD+R DL), prvi zapisovalniki, ki jih podpirajo, pa so že na voljo.
Veliko število proizvajalcev naprav posledično prinese hud boj za tržni delež in čedalje nižje cene. Cene zapisovalnikov DVD so danes že nižje od dvajsetih tisočakov, tako da lahko v prihodnje računamo na to, da bo kar nekaj proizvajalcev opustilo proizvodnjo zapisovalnikov. To lahko pričakujemo predvsem od bolj uveljavljenih imen, ki ne bodo mogli tekmovati z manj znanimi proizvajalci z ugodnejšimi cenami svojih izdelkov. V naslednjem letu lahko zato pričakujemo, da bo kar nekaj izmed večjih proizvajalcev zapisovalnikov DVD opustilo njihovo proizvodnjo ali pa vsaj razvoj novih modelov, saj se jim prisotnost na trgu, kjer so dobički že zelo majhni, ne bo splačala. Prva žrtev konkurenčnega boja je Ricoh, eden izmed pionirjev pisanja na DVDje, ki je pred dobrim mesecem najavil, da opušča proizvodnjo zapisovalnikov DVD. Renomirani proizvajalci se bodo tako v prihodnje usmerili predvsem v razvoj in izdelavo zapisovalnikov in predvajalnikov HD-DVD in Blu-ray, med zapisovalniki DVDjev pa bo oznaka proizvajalca, ki je imela še pred leti zelo veliko težo, tako nepomembna, kot je bil v zadnjih letih nepomemben proizvajalec CD zapisovalnika.
Zlati Monitor
Razvoj je pri DVD zapisovalnikih že blizu skrajnih meja, tako da v bližnji prihodnosti ne pričakujemo več občutno hitrejših zapisovalnikov. Tudi cene in s tem razlike v ceni med posameznimi izdelki so v zadnjem letu opazno padle, tako da pri izbiri cena zapisovalnika igra manj opazno vlogo kot pred leti, ko so bile razlike precej večje. Med napravami na preizkusu se je, tako po rezultatih meritev kot tudi po zmožnostih in vrstah nosilcev, ki jih podpira, najbolje odrezal NEC ND-3520A.
Gre za prvi zapisovalnik, ki podpira dvoplastne nosilce DVD-R, obenem pa ponuja nekoliko višje hitrosti pisanja na prepisljive nosilce od večine konkurentov. Na voljo je po dokaj ugodni ceni, tako da gre tudi po tej plati za dober nakup. Če hočemo pisati tudi na nosilce DVD-RAM, je izbira lahka: LG GSA-4160B je eden redkih, ki podpira tudi pisanje na take nosilce, vendar pa moramo pri njem vzeti v zakup nekoliko počasnejše pisanje na dvoplastne nosilce DVD+R.
Višje hitrosti pisanja ponuja tudi že skoraj pozabljeni standard DVD-RAM. Povečanje hitrosti iz 3x na 5x je sicer dokaj majhno, ob tem pa velja omeniti, da le redki zapisovalniki podpirajo pisanje na tovrstne nosilce. Večina nosilcev DVD-RAM pa zaenkrat še vedno ne podpira hitrosti, višjih od 2x, tako da bodo novo pridobitev izkoristili le redki. Skupina DVD-RAM Promotional Group je tudi objavila, da standarda ne nameravajo nadgraditi. Donedavna je namreč veljalo, da lahko v kratkem pričakujemo prve nosilce DVD-RAM z zmogljivostjo 10 GB. Te načrte so proizvajalci opustili in v prihodnje bodo podporniki standarda DVD-RAM podprli enega izmed standardov zapisovanja z modrim laserjem.
Ena izmed stalnic pri pisanju na DVDje je, da ob predstavitvi nove generacije zapisovalnikov z višjimi hitrostmi pisanja nosilcev, ki bi podpirali tako visoke hitrosti, ni bilo na voljo. To velja še danes. Kljub temu, da vsi proizvajalci ponujajo zapisovalnike 16x, nosilcev, ki bi podpirali tako velike hitrosti pisanja, ni. Na večino nosilcev, namenjenih osemkratnemu zapisovanju, sicer lahko pišemo tudi z 12- in 16-kratno hitrostjo, kljub temu pa je za zanesljivost podatkov na nosilcu bolje, če jih ne zapisujemo pri višjih hitrostih od tiste, ki je navedena na nosilcu. Zaostanek je še večji pri prepisljivih nosilcih.
Pisanje na dvoplastne nosilce se med uporabniki še ni povsem uveljavilo. Nosilci so namreč zelo dragi, poleg tega so zaenkrat na voljo le izdelki dveh proizvajalcev, izmed katerih eden še čaka na uradni certifikat, ki ga za nosilce DVD+R podeljuje Philips. Dvoplastni nosilec tako zaenkrat v trgovini stane 30-krat več od enoplastnega, tako da na njihovo večjo priljubljenost ne moremo računati, dokler cene ne bodo vsak 10-krat nižje. Kot na vseh področjih bi tudi na tem tržišču za hitro nižanje cen potrebovali večjo konkurenco, očitno pa se je izkazalo, da je razvoj in izdelava dvoplastnih nosilcev podvig, ki ga zaenkrat zmorejo le redki, tako da je konkurenca majhna, cene pa temu primerne.
Pri optičnih nosilcih seveda ne smemo zanemariti glasbenih nosilcev. Na tem področju se DVDji niso uveljavili. Na voljo sta namreč dva standarda za zapis glasbe v visoki kakovosti: SACD in DVD-Audio, oba skupaj pa imata v primerjavi z glasbenimi CDji zanemarljiv tržni delež. Tako bo verjetno tudi v prihodnje, saj je uveljavitev spletnih trgovin s glasbenimi datotekami pokazala, da se bo v prihodnje glasba večinoma prenašala s spleta, ne pa kupovala na nosilcih, velja pa omeniti tudi, da veliki večini poslušalcev kakovost glasbe na CDjih povsem zadostuje, tako da lahko tako nosilcem SACD kot DVD-Audio napovemo dokaj neslaven propad.
Čeprav so DVD zapisovalniki šele zadnje leto dovolj poceni, da so se dokončno ustalili kot standarden del računalnika, so proizvajalci optičnih nosilcev in naprav že razvili tehnologijo, ki bo v sicer ne tako bližnji prihodnosti nadomestila pisanje in branje DVDjev. Kot je pri računalnikih že v navadi, je standardov več, med sabo so nezdružljivi, za vsakim pa stoji bolj ali manj številna druščina proizvajalcev tovrstnih naprav, ki seveda o konkurenčnem standardu ali pa vsaj o združljivosti med standardi noče niti slišati. Značilnost vseh novincev je, da bodo ponujali do 10-krat večjo zmogljivost na nosilec, ki bo kljub temu fizično enako velik kot današnji DVDji in CDji. Tako velika zmogljivost je potrebna za zapisovanje videa v visoki ločljivosti HDTV, standarda, ki se počasi uveljavlja. Dve uri videa v ločljivosti HDTV namreč zasede do petkrat toliko pomnilniškega prostora kot film v formatu DVD, tako da današnji nosilci videu prihodnosti niti približno niso kos.
Nasledniki
Najbolj znan in še donedavna najverjetnejši kandidat za naslednika tehnologije DVD je standard Blu-ray. Pri osnovni različici nosilca Blu-ray (oz. BD-ROM) lahko na 12-centimetrskem nosilcu shranimo 27 GB podatkov. To zadostuje za dobri dve uri videa HDTV oziroma 13 ur videa v formatu DVD. Višjo zmogljivost doseže z drugačno valovno dolžino svetlobe laserja, ki ga uporabljamo pri branju (oziroma pisanju, če gre za zapisljive nosilce). Današnje optične nosilce beremo z rdečim laserjem (z valovno dolžino 650 nm), medtem ko je svetloba laserja v napravah Blu-ray modre barve, saj ima valovno dolžino 405 nm. Žarek, ki ga uporabljamo za branje ali pisanje, lahko zato bolj natančno izostrimo na določeno točko. Podatki so zaradi tega na ploščo lahko zapisani bolj na gosto, tako da je širina sledi pri nosilcih Blu-ray samo 0,32 mikrometrov (pri DVDjih je ta 0,74 mikrometra), dolžina enega bita na sledi, ki pri DVDjih znaša 0,3 mikrometra, pa je pri nosilcih BD-ROM samo 0,15 mikronov. Nosilci Blu-ray bodo na voljo tudi v dvoplastni različici, na kateri bo lahko zapisano do 54 GB podatkov. Posebnost nosilcev Blu-ray je tudi podpora interaktivnosti med delovanjem: med predvajanjem filma bomo tako lahko npr. s spleta prenesli podnapise, ki na nosilcu še niso zapisani in jih predvajali na zaslon hkrati s filmom. Gre za lastnost standarda, tako da bodo tovrstne postopke podpirali vsi predvajalniki Blu-ray s povezavo v splet.
Nosilci Blu-ray so zaradi tehnoloških omejitev izdelani nekoliko drugače kot DVDji. Pri DVDjih je plast s podatki v "sendviču" med dvema polikarbonatnima plastema. Izdelava nosilcev na tak način bi pri standardu Blu-ray, kjer je ostrina laserskega žarka pomembnejša kot pri DVDjih, povzročila kar nekaj težav. Pri prehodu skozi plast polikarbonata se lahko del žarka lomi v napačno smer, tako da pri branju in pisanju izgubimo del ostrine. Izdelava nosilca, pri katerem je plast polikarbonata povsem enako debela na celi površini nosilca, je praktično nemogoča, tako da površina nosilca ni vedno povsem pravokotna na žarek. Zaradi tega spet pride do loma svetlobnega žarka in nenatančnega branja in pisanja. Pri BD-ROMih je plast s podatki na vrhu 1,1 mm debele plasti polikarbonata. Pri branju in pisanju žarek tako ne prehaja čez polikarbonatno plast, tako da se ne lomi in je ostrina dovolj dobra za branje in pisanje. Čez plast s podatki je nameščena samo trda zunanja prevleka, ki jo ščiti pred praskami in poškodbami. Ker nimamo dveh plasti polikarbonata, je lažja tudi izdelava nosilcev, kar tudi cenovno odtehta zaščitno plast nad podatki, tako da je cena izdelave nosilca BD-ROM že danes povsem enaka ceni izdelave DVDja, v prihodnje pa lahko računamo na to, da bodo še precej cenejši.
Standardu Blu-ray je bila še donedavna pisana svetla prihodnost, saj so med njegovimi podporniki nekatera najbolj zveneča imena zabavne industrije, kot so Sony, Pioneer in Philips. V svetu računalništva sta glavna podpornika prav tako zelo uveljavljena na trgu: podpornika formata Blu-ray sta tudi HP in Dell. Kljub temu je v zadnjem času prihodnost BD-ROMov bolj vprašljiva kot pred nekaj meseci, saj nima zadostne podpore med velikimi filmskimi studii.
Med filmarji je trenutno najbolj priljubljen standard HD-DVD, ki sta ga razvila NEC in Toshiba. Razvoj standarda HD-DVD poteka precej dlje časa od Blu-raya, saj so bili prvo orisi standarda na voljo še pred dokončim razvojem DVDjev. Oba proizvajalca sta namreč standard razvijala s televizijo HDTV v mislih, vendar sta nekoliko prehitevala čas, tako da smo vmesno desetletje podatke pisali in brali z manj zmogljivih DVDjev, medtem ko sta pri razvoju HD-DVD podjetji resno zavihali rokave šele leta 2003, ko je bila prva dokončna specifikacija nosilcev Blu-ray že nekaj časa predstavljena. Kljub temu je HD-DVD hitro nadoknadil zaostanek in tako je standard danes že potrjen tudi s strani DVD konzorcija. Glavna prednost HD-DVD pa je podpora s strani velikih Hollywoodskih studiev, saj so pred kratkim štirje studii najavili, da bodo svoje filme v prihodnosti izdajali na HD-DVDjih, medtem ko ima Blu-ray med studii le enega podpornika - seveda gre za Sonyjev studio. Kljub temu podpora s strani studiev ni brezpogojna in kaj lahko se zgodi, da se bo nihalo prevesilo na drugo stran.
Kako smo preizkušali
Za preizkus zapisovalnikov smo uporabili najbolj priljubljeno orodje za zapisovanje CDjev in DVDjev Ahead Nero Burning Rom različice 6.3.1.20, hitrost branja pa smo merili s priloženim programom Nero CD-DVD Speed. V Nero Burning Romu smo najprej preizkusili hitrost branja glasbe z glasbenega CDja na disk v format WAV, nato pa smo preizkusili hitrost zapisovanja. Pri vsakem smo najprej izmerili hitrost pisanja na nosilce CD-R in CD-RW, in sicer z zapisovanjem 700-megabajtne ISO slike. Podobno smo nato preizkusili še pisanje na DVDje: pri enoplastnih nosilcih je imela ISO slika približno 4,5 gigabajta, pri dvoplastnih nosilcih pa smo zapisali 8,5 GB podatkov. Pogone smo preizkusili tako z nosilci DVD-R(W) kot tudi DVD+R(W), pri zapisovalnikih, ki podpirajo nosilce DVD-RAM, pa smo podatke pisali tudi nanje. Pri pisanju smo uporabili nosilce DVD-/+R z deklarirano hitrostjo pisanja 8x, na nosilce DVD-/+RW pa naj bi po navedbah izdelovalcev nosilcev pisali z največ štirikratno hitrostjo. Nosilci DVD-RAM so omogočali pisanje s hitrostjo največ 3x. Če je zapisovalnik omogočal višjo hitrost pisanja od deklarirane, smo pisali pri najvišji hitrosti, ki jo je za navezo nosilec-zapisovalnik ponudil program za zapisovanje.
Z orodjem Nero CD-DVD Speed smo nato izmerili hitrost branja in dostopni čas zapisovalnika. Vsak zapisovalnik smo preizkusili z različnimi nosilci. Pri meritvah smo dobili hitrost branja na sredi in na obodu nosilca, program pa je izračunal tudi povprečno hitrost branja. Merili smo tudi dostopni čas zapisovalnikov, pri rezultatih pa smo upoštevali dostopni čas do naključnega podatka in čas, potreben za sprehod glave čez ves nosilec.
Pri preizkušanju smo uporabljali nosilce znamke Ricoh, ki jih pri nas prodaja podjetje Acord 92, www.acord-92.si, in nosilce Verbatim, ki jih ponujata podjetji JAE, www.jae.si, in Trion, www.trion.si.
Prednost standarda HD-DVD je v lažji izdelavi nosilcev. Nosilci HD-DVD imajo namreč, podobno kot DVDji, plast s podatki v sendviču med dvema polikarbonatnima plastema. Za izdelavo nosilcev HD-DVD-ROM lahko tako uporabimo obstoječo opremo (z nekaj manjšimi prilagoditvami), medtem ko je za izdelavo BD-ROMov potreben nakup nove opreme. Zaradi podobnega načina izdelave nosilcev je boljša tudi združljivost z nosilci DVD: vsak pogon HD-DVD bo zmogel beati tudi DVDje, medtem ko je doseganje združljivosti za nazaj pri pogonih Blu-ray precej težje.
HD-DVD uporablja laser modre barve z valovno dolžino 405 nm. Podatki so na ploščo sicer zapisani gosteje kot pri DVDjih, a vseeno nekoliko redkeje kot pri nosilcih Blu-ray. Zaradi prehoda žarka skozi polikarbonatno plast je namreč nekoliko težje doseči ostrino žarka, tako da morajo biti podatki za zanesljivo pisanje in branje na disku razporejeni bolj na redko. Zmogljivost enoplastnega nosilca HD-DVD je tako "samo" 15 GB, dvoplastni nosilci pa bodo ponujali zmogljivost 30 GB, kar je skoraj pol manj od nosilcev BD-ROM. HD-DVDji tudi ne podpirajo dodajanja in kombiniranja podatkov na nosilcu s tistimi iz drugih virov, npr. s spleta, kar med delovanjem.
Na trgu je še nekaj konkurenčnih standardov, ki pa jih večinoma podpira le nekaj podjetij in tako nimajo možnosti za širšo uveljavitev. Bitka se bo tako osredotočila na standarda Blu-ray in HD-DVD. Pri tem moramo upoštevati, da ne gre za podoben spopad, kot je bil med standardoma DVD+RW in DVD-RW pri DVDjih, saj so DVD predvajalniki zmogli predvajati nosilce obeh formatov, razlika je bila le pri pisanju nanje. Pri optičnih nosilcih bodočnosti zaenkrat niso predvideni predvajalniki, ki bi podpirali oba standarda, zaradi razlik v načinu pisanja podatkov pa bo izdelava z obema združljivih predvajalnikov težaven in drag postopek. Obeta se nam torej spopad, podoben tistemu pred 20 leti, ko so se za tržni delež spopadle videokasete Betamax in VHS. Takrat so o zmagovalcu odločili veliki filmski studii, kjer ima zaenkrat več podpore HD-DVD. Vendar pa se danes optični nosilci uporabljajo tudi za shranjevanje podatkov, kjer pa je v prednosti Blu-ray. Ne smemo pozabiti, da bo igralnik Playstation 3 igre predvajal z nosilcev Blu-ray in lahko da bo to tista majhna, a pomembna Sonyjeva prednost v boju s konkurentom.
Zapisovalniki DVD se počasi uvrščajo med zrele naprave, pri katerih b bodoče ne moremo pričakovati revolucionarnih sprememb. Skrajne hitrosti (branje pri hitrosti 16x, pisanje pri 16x, prepisovanje pri 8x, pisanje na dvoplastne nosilce s hitrostjo 4x) so verjetno dosežene, v prihodnje pa lahko pričakujemo le malenkostne popravke hitrosti pisanja. Novosti lahko seveda pričakujemo pri nosilcih, katerih razvoj zaostaja za zapisovalniki, tako da danes še ni na voljo nosilcev, ki bi izkoristili vse zmožnosti najhitrejših zapisovalnikov. Težave se kažejo tudi pri zanesljivosti zapisanih podatkov. Še vedno se namreč zgodi, pogosteje pri manj priznanih nosilcih, pa vendarle tudi pri nosilcih najuglednejših proizvajalcev, da zapisanih podatkov ne moremo brati v vseh predvajalnikih DVDjev. Pri natančnosti pisanja in kakovosti nosilcev bodo tako proizvajalci morali narediti še nekaj korakov za to, da bo delo z DVDji zares enostavno in udobno. Naslednik (oz. naslednika) DVDjev so že na vidiku in že v letu 2005 lahko tudi na našem trgu pričakujemo naprave Blu-ray in HD-DVD (na Daljnem vzhodu so že na voljo). Kljub temu lahko računamo na to, da bomo DVDje v svojih predvajalnikih in računalnikih vrteli še kar nekaj let, zapisovalniki z lastnostmi in zmogljivostmi, ki jih že ponujajo današnji, pa stalnica v računalnikih in videorekorderjih bližnje prihodnosti.
Tabela zapisovalnikov DVD
AOpen DUW1608/ARR
AOpen sodi med tajvanske velikane, ki imajo zelo široko paleto izdelkov, vendar jih večinoma ponuja kot izdelke OEM, tako da navadno nastopajo pod imeni drugih izdelovalcev. DUW1608/ARR po tehničnih značilnostih sodi med povprečne izdelke. Na zapisljive plošče DVD+R piše s 16-kratno hitrostjo, medtem ko je pri pisanju na DVD-R pol počasnejši. Na prepisljive nosilce zapisuje z največ štirikratno hitrostjo. Hiter je pri pisanju na CDje: na CD-R piše s hitrostjo največ 48x, na CD-RW pa 32x.
Predvajalnik se je tudi v praksi izkazal za dokaj povprečnega. Na nosilce, ki smo jih preizkusili, je pisal z največ osemkratno hitrostjo, kar je sicer tudi njihova nazivna hitrost zapisovanja, vendar drugi zapisovalniki zmorejo pisanje tudi pri višjih hitrostih. Pri hitrosti dvoslojnega zapisovanja zaostaja za konkurenti, ki večinoma ponujajo zapisovanje s hitrostjo 4x tudi na 2,4-kratne nosilce, tako da je od večine skoraj dvakrat počasnejši.
AOpen DUW1608/ARR
Vrsta pogona in vmesnik priklopa: Notranji, ATAPI.
Največja hitrost zapisovanja na DVD-R, DVD-RW, DVD-R9: 8x, 4x, ne podpira.
Največja hitrost zapisovanja na DVD+R, DVD+RW, DVD+R9: 16x, 4x, 2,4x.
Največja hitrost zapisovanja na DVD-RAM: Ne podpira.
Cena: 16.900 tolarjev (Acord 92), 21.620 tolarjev (PC Hand).
Asus DRW-1604P
Asus je ime, ki ga med računalnikarji ni treba posebej predstavljati. Podjetje je znano po svojih osnovnih ploščah in grafičnih karticah, ponujajo pa tudi optične pogone, med katerimi je paradni konj podjetja zapisovalnik DRW-1604P. Gre za DVD zapisovalnik nove generacije, ki omogoča pisanje s 16-kratno hitrostjo tako na medije DVD+R kot tudi DVD-R. Na prepisljive nosilce piše s štirikratno hitrostjo, tako kot tudi na dvoslojne nosilce DVD+R9.
V praksi je pogon na nosilce, namenjene zapisovanju z osemkratno hitrostjo, pisal s hitrostjo največ 12x, To velja tako za nosilce Verbatim kot Ricoh, pri tem pa ni pomembno, ali vzamemo nosilce DVD+R ali DVD-R. Na dvoslojne nosilce DVD+R9 je brez težav zapisoval s hitrostjo 4x. Pri pisanju na CDje smo bili nad pogonom malo razočarani: kljub temu da naj bi podpiral zapisovanje z največ 48-kratno hitrostjo, je pri pisanju nekoliko počasnejši od najboljših konkurentov.
Asus DRW-1604P
Vrsta pogona in vmesnik priklopa: Notranji, ATAPI.
Največja hitrost zapisovanja na DVD-R, DVD-RW, DVD-R9: 16x, 4x, ne podpira.
Največja hitrost zapisovanja na DVD+R, DVD+RW, DVD+R9: 16x, 4x, 4x.
Največja hitrost zapisovanja na DVD-RAM: Ne podpira.
Cena: 20.900 tolarjev (Acord 92), 22.440 (JAE).
BTC DRW1016IM
BTC s svojimi DVD zapisovalniki do pred kratkim na našem trgu ni nastopal, se pa podjetje ukvarja predvsem z izdelovanjem tipkovnic, mišk in optičnih enot. DRW1016IM je tako eden prvih DVD zapisovalnikov tega izdelovalca pri nas. Gre za izdelek, ki po svojih tehničnih značilnostih sodi med zmogljivejše zapisovalnike na trgu. Tako zmore pisati s hitrostjo 16 x tako na nosilce DVD-R kot DVD+R, med posebneže pa ga uvršča podpora pisanju na prepisljive nosilce DVD+RW z osemkratno hitrostjo. Žal na trgu še ni nosilcev, ki bi podpirali tako hitrost zapisovanja, na nosilce DVD+RW, deklarirane za hitrost 4x, pa z višjo hitrostjo ne more pisati.
Na preizkusu se je po hitrosti pisanja pogon uvrstil med povprečne. Na nosilce DVD+R in DVD-R, ki smo jih preizkusili (namenjeni so bili pisanju s hitrostjo 8x), je pisal z največ dvanajstkratno hitrostjo. Nekoliko počasnejši od konkurentov je pri pisanju na CD-RWje, na katere zapisuje s hitrostjo največ 24x.
BTC DRW1016IM
Vrsta pogona in vmesnik priklopa: Notranji, ATAPI.
Največja hitrost zapisovanja na DVD-R, DVD-RW, DVD-R9: 16x, 4x, ne podpira.
Največja hitrost zapisovanja na DVD+R, DVD+RW, DVD+R9: 16x, 8x, 4x.
Največja hitrost zapisovanja na DVD-RAM: Ne podpira.
Cena: 16.900 tolarjev.
LG GSA-4120B
LG svoje optične pogone izdeluje v navezi s Hitachijem, izdelke pa prodaja tudi pod svojo blagovno znamko. GSA-4120 ne sodi več med najnovejše zapisovalnike tega podjetja, gre pa za enega redkih izdelkov, ki zmore pisati na vse vrste nosilcev DVD, tudi DVD-RAM. Nanje piše s petkratno hitrostjo, česar žal nismo mogli preveriti, saj so najzmogljivejši mediji na našem trgu omogočali pisanje s hitrostjo največ 3x. V praksi se pokaže, da ima zapisovalnik nekoliko daljšo brado od večine konkurentov: na DVD+R piše z največ 12-kratno hitrostjo, na DVD-R z osemkratno, prepisuje pa z največ štirikratno hitrostjo. Na dvoslojne nosilce zapisuje s hitrostjo 2,4x.
Zapisovalnik je zelo tog pri izbiri najvišje hitrosti snemanja. Zapisuje namreč lahko le z deklarirano hitrostjo nosilcev, saj je LGjeva politika, da ne omogoča pisanja pri višjih hitrostih, kot naj bi jih nosilec omogočal. Tako smo na zapisljive nosilce pisali z osemkratno hitrostjo, pogon pa je bil zato nekoliko počasnejši od konkurentov.
LG GSA-4120B
Vrsta pogona in vmesnik priklopa: Notranji, ATAPI.
Največja hitrost zapisovanja na DVD-R, DVD-RW, DVD-R9: 8x, 4x, ne podpira.
Največja hitrost zapisovanja na DVD+R, DVD+RW, DVD+R9: 12x, 4x, 2,4x.
Največja hitrost zapisovanja na DVD-RAM: 5x.
Cena: 24.600 tolarjev.
LG GSA-4160B
Drugi LG na preizkusu, GSA-1460B, se ponaša z nekoliko hitrejšim pisanjem na nosilce DVD+R, medtem ko se po drugih tehničnih značilnostih od predhodnika, modela 4120B, ne razlikuje. Pogon na nosilce DVD-R tako piše z največ osemkratno hitrostjo, na prepisljive nosilce s štirikratno, na dvoslojne DVD+R pa z največ 2,4-kratno hitrostjo, nad čimer smo bili nekoliko razočarani, saj večina 16-kratnikov omogoča pisanje na dvoslojne nosilce s štirikratno hitrostjo. Kot vsi drugi LGjevi zapisovalniki tudi 4160B sodi med posebneže, saj zmore pisati tudi na DVD-RAM, in sicer z največ petkratno hitrostjo.
V praksi se zmogljivejši (in cenejši) LG izkaže za dober zapisovalnik, ki pa po hitrosti zapisovanja zaostaja za nekaterimi konkurenti. To še posebej velja za dvoslojne nosilce in nosilce DVD-R - na slednje namreč piše z največ osemkratno hitrostjo. Pri upoštevanju deklariranih lastnosti nosilcev je novi LG nekoliko manj strog od predhodnika: na DVD+R, namenjen pisanju z največ osemkratno hitrostjo, smo pisali s hitrostjo 12x.
LG GSA-4160B
Vrsta pogona in vmesnik priklopa: Notranji, ATAPI.
Največja hitrost zapisovanja na DVD-R, DVD-RW, DVD-R9: 8x, 4x, ne podpira.
Največja hitrost zapisovanja na DVD+R, DVD+RW, DVD+R9: 16x, 4x, 2,4x.
Največja hitrost zapisovanja na DVD-RAM: 5x.
Cena: 19.900 tolarjev.
LiteOn SOHW-1633S
LiteOn je podjetje, ki si je s svojimi zapisovalniki CDjev ustvarilo kar precejšen ugled med kupci. Šlo je namreč za ugodne, a kljub temu zanesljive naprave. Pri DVD zapisovalnikih svoje izdelke razvija skupaj s podjetjem TEAC, tako da so zapisovalniki obeh podjetij enaki tako po videzu kot po lastnostih. SOHW-1633S je prvi zapisovalnik tega podjetja s podporo hitrosti 16x. Po lastnostih nekoliko zaostaja za najzmogljivejšimi modeli: predvsem bi pograjali pisanje na dvoslojne nosilce, na katere piše z največ 2,4-kratno hitrostjo.
V praksi je bil pogon pri pisanju na DVD+R med boljšimi: na Ricohove nosilce je sicer pisal samo s hitrostjo 8x, na Verbatimove pa z 12-kratno hitrostjo. Slabše se izkaže pri drugih nosilcih, kjer že z deklariranimi lastnostmi zaostaja za konkurenco, ki že omogoča višje hitrosti pisanja (pri tem bi izpostavili predvsem nosilce DVD-R in dvoslojne nosilce). Na prepisljive nosilce je pisal s hitrostjo 4x. Ker zmogljivejših nosilcev ni na voljo, se s tem rezultatom uvršča med povprečne.
LiteOn SOHW-1633S
Vrsta pogona in vmesnik priklopa: Notranji, ATAPI.
Največja hitrost zapisovanja na DVD-R, DVD-RW, DVD-R9: 8x, 4x, ne podpira.
Največja hitrost zapisovanja na DVD+R, DVD+RW, DVD+R9: 16x, 4x, 2,4x.
Največja hitrost zapisovanja na DVD-RAM: Ne podpira.
Cena: 19.400 tolarjev.
NEC ND-2510A
NEC sodi med največje izdelovalce DVD zapisovalnikov, gre pa tudi za podjetje, ki med prvimi predstavlja novosti med zapisovalniki. ND-2510A je bil tako prvi DVD zapisovalnik na trgu, ki je omogočal zapisovanje na dvoslojne nosilce. Moramo pa omeniti, da gre za zapisovalnik, ki je na trgu že nekaj časa, tako da po hitrostih zapisovanja ne sodi med dirkače. Na zapisljive nosilce tako piše z največ osemkratno, na prepisljive pa s štirikratno hitrostjo. Dvoslojne nosilce zapisuje s hitrostjo največ 2,4x.
V praksi se je izkazalo, da NEC nekoliko zaostaja za konkurenti, v prihodnje pa bo razlika še večja, saj lahko pričakujemo prve nosilce, ki bodo že deklarirano podpirali pisanje s hitrostjo 16x. NECov zapisovalnik je tako pri pisanju med počasnejšimi in ne dosega konkurentov, ki zapisujejo z 12- ali celo 16-kratno hitrostjo, ob tem pa so na voljo po isti ali celo nižji ceni. Zapisovalnik je tudi med slabšimi pri pisanju na CDje: CD-R zapisuje z največ 32-kratno, CD-RW pa samo s 16-kratno hitrostjo.
NEC ND-2510A
Vrsta pogona in vmesnik priklopa: Notranji, ATAPI.
Največja hitrost zapisovanja na DVD-R, DVD-RW, DVD-R9: 8x, 4x, ne podpira.
Največja hitrost zapisovanja na DVD+R, DVD+RW, DVD+R9: 8x, 4x, 2,4x.
Največja hitrost zapisovanja na DVD-RAM: Ne podpira.
Cena: 19.200 tolarjev.
NEC ND-3500A
Naslednik zapisovalnika ND-2510A, NEC ND-3500A, se lahko v primerjavi s predhodnikom pohvali s precej hitrejšim zapisovanjem. Tako zmore na zapisljive nosilce pisati s šestnajstkratno hitrostjo, na prepisljive pa s štirikratno. Zapisovalnik seveda podpira tudi pisanje na dvoslojne nosilce DVD+R9: pisanje nanje poteka pri hitrosti največ 4x. 3500A se lahko pohvali tudi s hitrim pisanjem na CDje, ki poteka pri največ 48-kratni hitrosti.
ND-3500A se je pri preizkusu dokaj dobro izkazal. Zapisovalnik je na Ricohove nosilce DVD+R pisal z dvanajstkratno, na Verbatimove pa z osemkratno hitrostjo. Pisanje na dvoslojne nosilce pri hitrosti 4x mu ni povzročalo težav, kljub temu da so bili nosilci namenjeni pisanju s hitrostjo 2,4x. Pri pisanju na nosilce DVD-R je omogočal največ osemkratno hitrost, a to je značilno tudi za večino konkurentov, saj zaenkrat pri nas še ni na voljo nosilcev, ki bi omogočali hitrejše zapisovanje.
NEC ND-3500A
Vrsta pogona in vmesnik priklopa: Notranji, ATAPI.
Največja hitrost zapisovanja na DVD-R, DVD-RW, DVD-R9: 16x, 4x, ne podpira.
Največja hitrost zapisovanja na DVD+R, DVD+RW, DVD+R9: 16x, 4x, 4x.
Največja hitrost zapisovanja na DVD-RAM: Ne podpira.
Cena: 17.900 tolarjev (Acord 92), 17.800 tolarjev (Asbis), 17.400 tolarjev (JAE).
NEC ND-3520A
Tako kot v preteklosti (npr. nadgradnja modela ND-2500A v ND-2510A) je NEC tudi model 3500 nadgradil, da sledi novostim na trgu nosilcev in zapisovalnikov. Model 3520A je tako trenutno najsodobnejši DVD zapisovalnik, njegove lastnosti pa bodo zaradi pomanjkanja primernih nosilcev zaenkrat lahko izkoristili le redki. Zapisovalnik v primerjavi s predhodnikom omogoča hitrejše pisanje na prepisljive nosilce: na DVD+RW lahko zapisujemo pri največ osemkratni, na DVD-RW pa pri šestkratni hitrosti. Povsem nova pa je podpora dvoslojnim nosilcem DVD-R9, ki sicer na trgu še niso na voljo. Tako gre ob Pioneerju DVR-A09 (ki pri nas še ni na voljo) za prvi zapisovalnik, ki podpira oba standarda dvoslojnih nosilcev.
V praksi se ND-3520A izkaže enako zmogljiv kot predhodnik, saj zaenkrat še ni na voljo nosilcev, ki bi izkoristili višje hitrosti prepisovanja. Nekoliko boljša je podpora nosilcem različnih izdelovalcev: tako na Verbatimove kot na Ricohove nosilce je zapisovalnik zmogel pisati z 12-kratno hitrostjo.
NEC ND-3520A
Vrsta pogona in vmesnik priklopa: Notranji, ATAPI.
Največja hitrost zapisovanja na DVD-R, DVD-RW, DVD-R9: 16x, 6x, 4x.
Največja hitrost zapisovanja na DVD+R, DVD+RW, DVD+R9: 16x, 8x, 4x.
Največja hitrost zapisovanja na DVD-RAM: Ne podpira.
Cena: 19.900 tolarjev (Acord 92), 18.300 tolarjev (Asbis), 17.400 tolarjev (JAE).
Philips DVDRW1620K
Philipsovi zapisovalniki so bili v preteklosti posebneži, saj je šlo za enega redkih izdelovalcev, ki v svojih zapisovalnikih ni podpiral standarda DVD-RW. Bil je namreč med ustanovitelji standarda DVD+RW. Šele s predstavitvijo prvih 16-kratnih zapisovalnikov tega podjetja se je nizozemski velikan omehčal in za lažji boj s konkurenco podprl oba standarda zapisljivih nosilcev. DVDRW1620K je po lastnostih povprečen zapisovalnik. Na nosilce DVD+R piše z največ 16-kratno, na nosilce DVD-R pa z osemkratno hitrostjo. Prepisljive medije zapisuje s hitrostjo 4x.
V praksi se pogon odreže dokaj povprečno. Razočarani smo bili nad hitrostjo pisanja na dvoslojne nosilce: od podjetja, ki je dvoslojno pisanje DVD+R razvilo, bi pričakovali, da bo sledilo konkurenci in v svojih zapisovalnikih omogočilo pisanje s hitrostjo 4x. Na nosilce DVD+R na preizkusu je pisal s hitrostjo 12x, na DVD-R pa seveda le z osemkratno hitrostjo, saj zapisovalnik višjih hitrosti pisanja ne podpira.
Philips DVDRW1620K
Vrsta pogona in vmesnik priklopa: Notranji, ATAPI.
Največja hitrost zapisovanja na DVD-R, DVD-RW, DVD-R9: 8x, 4x, ne podpira.
Največja hitrost zapisovanja na DVD+R, DVD+RW, DVD+R9: 16x, 4x, 2,4x.
Največja hitrost zapisovanja na DVD-RAM: Ne podpira.
Cena: 19.650 tolarjev.
Pioneer DVR-108/DVR-A08XLA
Pioneer svoje DVD zapisovalnike vedno predstavlja v tandemu: modeli z oznako DVR-10x so OEM enote, ki jih prodaja tudi svojim partnerjem, medtem ko so zapisovalniki z oznako DVR-A0x namenjeni končnim kupcem. Osma generacija Pioneerjevih zapisovalnikov prinaša hitrost 16x pri pisanju na nosilce DVD+/-R in 4x pri pisanju na prepisljive nosilce DVD+/-RW. Podpira tudi dvoslojno pisanje, in sicer na nosilce DVD+R9 s štirikratno hitrostjo. Podpora dvoslojnemu zapisovanju po standardu DVD-R9 (ki je plod Pioneerjevih inženirjev) je napovedana za naslednjo generacijo Pioneerjevih izdelkov z oznako DVR-A09. Različici 108 in A08 se med sabo razlikujeta po videzu prednje plošče, velja pa omeniti, da je A08 na voljo le kot samostojni prodajni izdelek s priloženo programsko opremo, DVR-108 pa samo kot enota OEM.
Pioneerjev zapisovalnik je povprečen. Na zapisljive nosilce piše tudi z 12-kratno hitrostjo, četudi so ti deklarirani le za pisanje pri hitrosti 8x. Omenili bi še tehnologijo QuietDrive, ki v A08 poskrbi za nekoliko tišje delovanje zapisovalnika (model 108 te tehnologije nima).
Pioneer DVR-108/DVR-A08XLA
Vrsta pogona in vmesnik priklopa: Notranji, ATAPI.
Največja hitrost zapisovanja na DVD-R, DVD-RW, DVD-R9: 16x, 4x, ne podpira.
Največja hitrost zapisovanja na DVD+R, DVD+RW, DVD+R9: 16x, 4x, 4x.
Največja hitrost zapisovanja na DVD-RAM: Ne podpira.
Cena: 22.680 tolarjev (108), 39.120 (A08).
Plextor PX-712A/PX-712SA
Plextor sodi med najbolj priznane izdelovalce DVD zapisovalnikov. Njihove izdelke lahko le redko uvrstimo med najcenejše, so si pa zato ustvarili precejšen ugled med kupci z zanesljivim delovanjem. Modeli iz družine PX-712 sodijo med starejše modele zapisovalnikov na našem preizkusu. Preizkusili smo dva izdelka, ki se med seboj razlikujeta le po načinu priklopa: 712A se priključi na vmesnik IDE, 712SA pa na SATA. Zapisovalnika podpirata pisanje na nosilce DVD+R z dvanajstkratno, DVD-R z osemkratno in DVD+/-RW s štirikratno hitrostjo. Žal Plextorjevi 12-kratniki ne podpirajo pisanja na dvoslojne nosilce DVD+R9, kar bo od nakupa odvrnilo vse, ki bi radi na plošček zapisali več kot 4,5 GB podatkov.
V praksi sta oba Plextorja med hitrejšimi, še posebej pri pisanju na nosilce DVD+R, ki jih brez težav zapisujeta s hitrostjo največ 12x, kljub temu da so bili nosilci deklarirani za pisanje pri hitrosti 8x. Zapisovanje prepisljivih nosilcev je povprečno hitro.
Plextor PX-712A/PX-712SA
Vrsta pogona in vmesnik priklopa: Notranji, ATAPI (712A)/SATA (712SA).
Največja hitrost zapisovanja na DVD-R, DVD-RW, DVD-R9: 8x, 4x, ne podpira.
Največja hitrost zapisovanja na DVD+R, DVD+RW, DVD+R9: 12x, 4x, ne podpira.
Največja hitrost zapisovanja na DVD-RAM: Ne podpira.
Cena: 23.375 tolarjev (712A), 24.895 (712SA).
Samsung TS-H552B
Samsung je s svojimi optičnimi enotami na trgu navzoč že desetletje, kljub temu pa s svojimi DVD zapisovalniki ni pridobil večjega tržnega deleža. Model TS-H552B je prvi Samsungov 16-kratnik, a v primerjavi z nekaterimi konkurenti zaostaja po hitrosti pisanja. Pri tem bi izpostavili dvoslojne nosilce, na katere zmore pisati samo z 2,4-kratno hitrostjo. Na zapisljive nosilce lahko sicer piše s hitrostjo 16x (DVD+R) oz. 12x (DVD-R), na prepisljive nosilce pa lahko pišemo s štirikratno hitrostjo.
V praksi je TS-H552B omogočal zapisovanje na nosilce DVD-R in DVD+R s hitrostjo 8x, saj je Samsung pri določanju najvišje hitrosti pisanja slepo sledil podatkom, ki jih na nosilec zapiše izdelovalec. Zato je nekoliko počasnejši od konkurentov, ki se na te omejitve ne ozirajo in omogočajo tudi pisanje z dvanajstkratno hitrostjo na nosilce 8x. Pri pisanju na dvoslojne nosilce seveda zaostaja za konkurenti, ki podpirajo štirikratno hitrost zapisovanja DVD+R9.
Samsung TS-H552B
Vrsta pogona in vmesnik priklopa: Notranji, ATAPI.
Največja hitrost zapisovanja na DVD-R, DVD-RW, DVD-R9: 12x, 4x, ne podpira.
Največja hitrost zapisovanja na DVD+R, DVD+RW, DVD+R9: 16x, 4x, 2,4x.
Največja hitrost zapisovanja na DVD-RAM: Ne podpira.
Cena: 22.248 tolarjev.
Sony DWD22A10
Sony je s svojimi zapisovalniki skupaj s Philipsom uveljavil standard DVD+R, obenem pa je bil njihov zapisovalnik tudi prvi, ki je omogočal pisanje tako po standardu DVD+R kot tudi DVD-R, čemur so kmalu sledili tudi drugi, Sony pa je s tem kupcem zapisovalnikov naredil veliko uslugo. Model DWD22A10 je OEM različica zapisovalnika DRU-710A. Omogoča pisanje s 16-kratno hitrostjo na nosilce DVD+R, hitrost 8x pri pisanju na DVD-R in štirikratno hitrost pri pisanju na prepisljive nosilce. Grajo si zapisovalnik zasluži zaradi počasnega pisanja na dvoslojne nosilce: s hitrostjo 2,4x zaostaja za konkurenti, ki večinoma ponujajo štirikratno zapisovanje na dvoslojne DVD+Rov.
V praksi Sony ne sodi med najhitrejše pogone. Na nosilce, ki smo jih uporabili na preizkusu, je namreč pisal z največ osemkratno hitrostjo, kljub višji nazivni hitrosti zapisovalnika. Za najhitrejšimi konkurenti seveda zaostaja tudi pri pisanju na dvoslojne nosilce. Pri pisanju na prepisljive diske je pogon povprečen in primerljiv s tekmeci.
Sony DWD22A10
Vrsta pogona in vmesnik priklopa: Notranji, ATAPI.
Največja hitrost zapisovanja na DVD-R, DVD-RW, DVD-R9: 8x, 4x, ne podpira.
Največja hitrost zapisovanja na DVD+R, DVD+RW, DVD+R9: 16x, 4x, 2,4x.
Največja hitrost zapisovanja na DVD-RAM: Ne podpira.
Cena: 16.900 tolarjev (Acord 92), 20.040 tolarjev (Elkotex).
Teac DV-W516G/W516GK
Teac sodi med bolj uveljavljene izdelovalce optičnih enot, pri razvoju svojih zapisovalnikov pa je sprva sodeloval s Pioneerom, zdaj pa izdelke predstavlja v navezi s podjetjem LiteOn. DV-W516G (oziroma 516GK, če gre za samostojni prodajni izdelek s priloženo programsko opremo) je tako po lastnostih in zmožnostih enak LiteOnovem zapisovalniku SOHW-1633S. Gre torej za zapisovalnik, ki omogoča pisanje na nosilce DVD+R s šestnajstkratno, na DVD-R z osemkratno, na dvoslojne nosilce DVD+R9 pa z 2,4-kratno hitrostjo. Pri pisanju na CDje se plošček vrti z 48-kratno hitrostjo.
V praksi se je Teac odrezal podobno kot LiteOnov model. Tako je na nekatere nosilce DVD+R pisal s hitrostjo 12x, kljub temu da so bili namenjeni pisanju s hitrostjo največ 8x. Pri drugih vrstah nosilcev je pogon dokaj povprečen. Pri pisanju na dvoslojne nosilce je skoraj dvakrat počasnejši od konkurentov, ki nanje podatke zapisujejo z višjo, štirikratno hitrostjo.
Teac DV-W516G/W516GK
Vrsta pogona in vmesnik priklopa: Notranji, ATAPI.
Največja hitrost zapisovanja na DVD-R, DVD-RW, DVD-R9: 8x, 4x, ne podpira.
Največja hitrost zapisovanja na DVD+R, DVD+RW, DVD+R9: 16x, 4x, 2,4x.
Največja hitrost zapisovanja na DVD-RAM: Ne podpira.
Cena: 22.248 tolarjev (Elkotex, W516G), 21.000 tolarjev (Izid, W516GK).
Teac DV-W516D
Teacov drugi model na preizkusu je le nadgradnja modela W516G, o čemer priča tudi zelo podobna oznaka zapisovalnika. Tako se DV-W516D od predhodnika razlikuje le po hitrejšem pisanju na nosilce DVD-R, na katere zdaj piše z največ 16-kratno hitrostjo. Po drugih lastnostih sta si pogona skoraj povsem enaka, tako da tudi pri zmogljivejšem modelu Teac še ni omogočil pisanja na dvoslojne nosilce s hitrostjo, višjo od 2,4x. Kot zanimivost omenimo, da je največja hitrost pisanja na CDje pri zmogljivejšem modelu nižja: samo 32x. V praksi je razlika v času zapisovanja sicer majhna, vendar je pot, ki jo je ubral Teac, kljub temu neobičajna.
Pri pisanju se višja hitrost zapisovanja zaenkrat še ne pozna. Tudi W516D je namreč na nosilce, s katerimi smo preizkušali, pisal le z osemkratno hitrostjo, medtem ko je na DVD+R zmogel podatke zapisovati tudi s hitrostjo 12x. Omenili smo že, da je malo počasnejši pri zapisovanju CDjev, izdelovalec pa ni izboljšal pisanja na dvoslojne medije, pri katerem najzmogljivejši Teac še vedno zaostaja za konkurenco.
Teac DV-W516D
Vrsta pogona in vmesnik priklopa: Notranji, ATAPI.
Največja hitrost zapisovanja na DVD-R, DVD-RW, DVD-R9: 16x, 4x, ne podpira.
Največja hitrost zapisovanja na DVD+R, DVD+RW, DVD+R9: 16x, 4x, 2,4x.
Največja hitrost zapisovanja na DVD-RAM: Ne podpira.
Cena: 23.860 tolarjev.
LiteOn SOHW-1633SX
Zunanji LiteOn že s svojo oznako razkrije svoje lastnosti, saj je po zmogljivosti povsem enak modelu SOHW-1633S, ki je namenjen vgradnji v računalnik. Zunanji LiteOn priključimo na vmesnik USB 2.0, po lastnostih pa sodi med povprečne DVD zapisovalnike. Tako DVD+Re zapisuje z največ 16-kratno hitrostjo, medtem ko je pri pisanju na DVD-R pol počasnejši in zmore največ osemkratno hitrost vrtenja nosilca. Podoben očitek, kot smo ga namenili notranji enoti, lahko izrečemo tudi modelu 1633SX: zapisovanje na dvoslojne nosilce s samo 2,4-kratno hitrostjo je manj, kot ponujajo najnovejši, a cenovno nič dražji zapisovalniki.
Pri pisanju se je LiteOn dokaj dobro izkazal. Izpostavili bi pisanje na nosilce DVD+R (kjer je že po tehničnih značilnostih najhitrejši), saj je nekatere 8x nosilce zapisoval tudi pri 12-kratni hitrosti. Hitrost pisanja na druge vrste nosilcev je povprečna, le na dvoslojne zaradi tehničnih omejitev piše dlje od najhitrejših konkurentov.
LiteOn SOHW-1633SX
Vrsta pogona in vmesnik priklopa: Zunanji, USB 2.0.
Največja hitrost zapisovanja na DVD-R, DVD-RW, DVD-R9: 8x, 4x, ne podpira.
Največja hitrost zapisovanja na DVD+R, DVD+RW, DVD+R9: 16x, 4x, 2,4x.
Največja hitrost zapisovanja na DVD-RAM: Ne podpira.
Cena: 34.250 tolarjev.
Plextor PX-712UF
Plextor ob predstavitvi zapisovalnikov za vgradnjo v računalnik čez čas predstavi tudi njegovo zunanjo različico. PX-712UF je tako zunanja izvedenka zapisovalnikov iz družine PX-712, in je po lastnostih enak notranjima zapisovalnikoma tega podjetja na preizkusu. Prextor lahko priključimo tako na vmesnik USB 2.0 kot tudi firewire, s čimer so Belgijci merili tudi na jabolčne uporabnike, saj je bil v Applove računalnike še do nedavna vgrajen le vmesnik USB različice 1.1, ki je za priklop zunanjih DVD zapisovalnikov prepočasen.
Plextor je med vsemi zunanjimi zapisovalniki kljub na papirju manjšim zmogljivostim (le 12- namesto 16-kratna hitrost zapisovanja) najhitrejši. Žal pa podobno kakor Plextorjevi vgradni dvanajstkratniki ne podpira zapisovanja na dvoslojne nosilce. Plextor je tako primeren predvsem za tiste, ki 8,5-gigabajtnih plošč ne bodo zapisovali, ob tem pa velja omeniti tudi, da gre za najdražji zapisovalnik na preizkusu.
Plextor PX-712UF
Vrsta pogona in vmesnik priklopa: Zunanji, USB 2.0 in firewire.
Največja hitrost zapisovanja na DVD-R, DVD-RW, DVD-R9: 8x, 4x, ne podpira.
Največja hitrost zapisovanja na DVD+R, DVD+RW, DVD+R9: 12x, 4x, ne podpira.
Največja hitrost zapisovanja na DVD-RAM: Ne podpira.
Cena: 56.870 tolarjev.
Teac DV-W516G-PUK
Da je izdelovalcev DVD enot res precej manj, kot je podjetij, ki jih prodajajo pod svojim imenom, dokazuje tudi TEACov zunanji zapisovalnik. Podobno, kot je vgradni Teac po lastnostih enak LiteOnu, to velja tudi za zunanja modela obeh izdelovalcev. Pri DV-W516G-PUK moramo tako pohvaliti in grajati iste lastnosti kot pri LiteOnovem modelu. Omogoča priklop na USB 2.0, ne pa tudi na firewire, a mu tega uporabniki računalnikov PC ne bodo šteli za slabost. Zapisovalnik odlikuje velika hitrost pisanja na nosilce DVD+R, pri katerih je tudi dobro združljiv z nosilci nekaterih izdelovalcev in jih tako lahko zapisuje pri višji hitrosti od navedene.
Rezultati, ki smo jih dobili s Teacom, so praktično enaki tistim pri vgradni enoti, kar kaže na to, da je vmesnik USB 2.0 dovolj zmogljiv za zapisovalnike DVD, ki za delo ne potrebujejo prav visokih hitrosti prenosa podatkov. Skupaj z zunanjim LiteOnom sta tako zaradi ugodne cene in podpore dvoplastnim nosilcem primernejši nakup od Plextorja, pri čemer pa je LiteOnov izdelek še za nekaj tisočakov cenejši.
Teac DV-W516G-PUK
Vrsta pogona in vmesnik priklopa: Zunanji, USB 2.0.
Največja hitrost zapisovanja na DVD-R, DVD-RW, DVD-R9: 8x, 4x, ne podpira.
Največja hitrost zapisovanja na DVD+R, DVD+RW, DVD+R9: 16x, 4x, 2,4x.
Največja hitrost zapisovanja na DVD-RAM: Ne podpira.
Cena: 45.288 tolarjev (Elkotex), 37.060 tolarjev (Izid).