Zlitje zmogljivosti
Preizkusili smo že lepo število pogonov SSD na vmesniku SATA. Tokrat pa smo na preizkus prvič dobili par pogonov v obliki kartice PCI-Express, ki po zunanjosti bolj spominja na poceni grafični vmesnik kot disk.
Preizkušeni pogon izstopa z dokaj samosvojim imenom Fusion ioDrive, predvsem pa s tem, da je vodja razvoja pri tem podjetju Steve Wozniak, soustanovitelj Appla, ki je v garažnih časih sam osebno dizajniral in sestavil prve Applove računalnike. Ki jih je potem Steve Jobs, kot vemo, uspešno prodal.
ioDrive smo preizkusili v paru, nameščeni sta bili namreč v zaporedni vezavi (t. i. striping) v strežniku HP Proliant DL380G6. Kartici sta tako majhni, da je bilo treba kar nekaj spretnosti in iskanja, preden smo ju našli pod pokrovom. Za svoje delovanje potrebujeta 64-bitni operacijski sistem (podprta so Okna in nekatere Linuxove strežniške distribucije), delujeta pa lahko samostojno ali v paru (njuno delovanje nadzorujemo s programsko opremo ioManager). V tem načinu se podvoji tako zmogljivost hranjenja kot tudi hitrost prenosa podatkov, cena pa je temu ustrezno podvojena. Omeniti velja še, da izdelovalec trži tudi par pogonov na eni kartici pod imenom Fusion ioDrive Duo. Mimogrede, podjetje je pravkar sklenilo pogodbo, po kateri bodo kartice ioDrive že tovarniško vgrajene v nekatere Dellove strežnike.
Drobovje pogona uporablja SLC NAND flash pomnilnik, ki poleg višjih hitrosti prinaša tudi boljšo zanesljivost in daljšo življenjsko dobo pogona v primerjavi s pomnilnikom MLC, ki ga najdemo pogosteje v pogonih za domačo rabo. IoDrive pogone lahko priključimo (ali, bolje rečeno, namestimo) na priključek PCI-E x4, za poln izkoristek ene kartice pa mora vmesnik prepuščati vsaj 1 GB (saj ste opazili, da gre za bajte?) podatkov na sekundo (izvirni standard vmesnika PCI-Express predvideva vsaki stezi hitrost do 250 MB/s, druga generacija pa do 500 MB/s). In uganili ste, Duo potrebuje podvojeno prepustnost vmesnika.
Hitrosti, ki smo jih izmerili z eno in dvema v par vezanima karticama. Za primer - Wdjev pogon SSD, ki smo ga preizkusili na prejšnji strani, je pri sekvenčem branju dosegel 224 in 137 MB/s ...
Preizkus pogonov na operacijskem sistemu Windows Server 2008 R2 je, z malce pridržka predvsem pri branju, potrdil meritve izdelovalca: par pogonov ioDrive (vezan v programski "striping") je podatke bral s hitrostjo okrog 1380 MB/s, zapisoval pa še z za kakih 20 MB/s višjo hitrostjo. Ena sama kartica se je odrezala "skoraj polovično": branje pri 740 MB/s, pisanje pri 760 MB/s. Preizkusa hitrosti dostopnih časov pravzaprav niti nismo mogli opraviti, saj "diskovnih" meritev v mikrosekundah še ne opravlja noben nam znani program. Surovo moč pogona (oz. pogonov) še izraziteje pokaže preizkus s programom Iometer: posebej za strežnike in omrežne pogone zasnovani preizkus uporabe zbirk podatkov (velikost bloka 2 KB) je pokazal, da komunikacija z vsakim od štirih uporabnikov poteka s hitrostjo okrog 100 MB/s, to je vsaj 30x boljše od katerekoli druge naprave SSD, ki smo jo preizkusili v našem laboratoriju! Žal je seveda tudi cena celotnega sistema vsaj tolikokrat višja.
Verjetno je kristalno jasno, da Fusion ioDrive ni namenjen domači rabi, navsezadnje si za par "zlitih" pogonov lahko privoščite dober avtomobil srednjega cenovnega razreda. Povsem nesporne pa so hitrostne zmogljivosti pogonov ioDrive, ki se bodo odlično odrezale na specializiranih "diskovnih" particijah, namenjenih transakcijskim zbirkam podatkov, kjer ima hitrost prednost pred dejansko velikostjo podatkov, ki jih lahko shranimo nanje. Sploh pa - ioDrive še enkrat potrjuje, da je prihodnost pomnilniških pogonov "nevrteča in tr(d)na".
Fusion ioDrive 160GB
Pogon flash SLC na vmesniku PCI-Express.
Izdeluje: www.fusionio.com.
Prodaja: www.max.si, www.fusionio.si.
Cena: 7345 USD brez DDV.
Za: Vrtoglave hitrosti prenosa podatkov, impresivne strežniške zmogljivosti, dostopni časi, merjeni v mikrosekundah.
Proti: Prav tako vrtoglava cena.