Zmontiraj me odprtokodno

Digitalne video kamere nas obkrožajo na vsakem koraku, njihova cenovna dostopnost vsakomur omogoča ustvarjanje lastnih video vsebin. Ne glede na namembnost teh posnetkov je vedno zaželena možnost naknadne obdelave na računalniku, za to pa potrebujemo ustrezno programsko opremo. Na trgu je mogoče dobiti veliko število ustreznih programskih paketov. Tokrat se bomo osredotočili na tiste, ki prihajajo iz sveta odprte kode.

Tako kot na vseh drugih področjih odprtokodna skupnost tudi pri obdelavi videa ponuja lepo število možnosti. Na voljo imamo tako programske pakete, ki bodo zadovoljili nezahtevne domače uporabnike, kot tudi takšne, po katerih bodo segli uporabniki z bolj specifičnimi in naprednimi potrebami in cilji.

Posebnosti odprtokodne programske opreme pridejo na tem področju še bolj do izraza. Predvsem je treba upoštevati, da razvijalci svoje delo opravljajo neprofesionalno. To se pogosto pozna predvsem pri pomanjkanju nekaterih funkcionalnosti in občasni nestabilnosti. Po drugi strani za takšnimi rešitvami večinoma stojijo večje ali manjše skupnosti, in to se pozna pri dokumentaciji in podpori. Zelo težko se vam bo namreč zgodilo, da za svojo težavo v uradni dokumentaciji ali na spletnih forumih ne boste našli rešitve.

Osnovne obdelave videa (predvsem razne pretvorbe) je možno opravljati že z orodji v Linuxovi ukazni vrstici. Pri tem bodo v pomoč orodja, kot so mencoder, ffmpeg in podobna. V tem članku se v podrobnejšo razlago uporabe teh ne bomo spuščali, saj so namenjena le naprednejšim uporabnikom. Če ste eden izmed njih ali sodite v bolj "avanturistično" skupino, boste v spletu z lahkoto našli dobro in obsežno dokumentacijo.

Poleg obdelave je v ukazni vrstici možno tudi zajemanje videa iz digitalnih video kamer. Temu je namenjeno orodje dvgrab. Omogoča zajem DV in HDV videa prek povezave FireWire. Enostavno ga je uporabljati, svoje delo pa opravi odlično.

Od resnih programov lahko omenimo le tri (s četrtim - VirtualDubom), ki smo jih preizkusili. v naslednjih vrsticah.To je najbrž odveč?

Kino

Uporabniški vmesnik programa Kino.

Kino je enostaven program za zajem in nelinearno obdelavo posnetkov, ki smo jih naredili z digitalno video kamero. Zelo enostavno ga je uporabljati in je zato namenjen predvsem domačim uporabnikom, ki si želijo video posnetke obdelovati v operacijskem sistemu Linux. Omogoča rezanje in združevanje različnih kadrov, njihovo prerazporejanje in dodajanje že vgrajenih učinkov in prehodov. Ne omogoča hkratnega urejanja več video ali zvočnih stez.

Podpira prenašanje urejenega izdelka tako nazaj na DV kaseto kot tudi izvažanje zvočnih in/ali video datotek na disk. Zvok je mogoče izvažati v obliki WAV, MP2 ali MP3, video pa v obliki datoteke MPEG.

Uporabniški vmesnik je pregleden in enostaven. Hkrati nam omogoča pogled na zaporedje vseh kadrov, pa tudi urejanje trenutno izbranega dela posnetka. Njegova preprostost in intuitivnost omogočata zelo hitro privajanje nanj. Moti le občasna nestabilnost (program se večkrat brez razloga sesuje). Na srečo so razvijalci poskrbeli, da Kino ob vnovičnem zagonu restavrira stanje pred sesutjem. To pomeni, da naše delo ne gre v nič.

Kino

Kaj: Program za zajem in nelinearno obdelavo videa.

Ciljni uporabniki: Manj zahtevni.

Cena: Prosto programje (GPL).

Spletna stran: www.kinodv.org.

Podprti OS: Linux.

Kdenlive

Kdelive-ov uporabniški vmesnik je zelo hitro razumljiv.

Kdenlive je orodje, katerega cilj je zadovoljevati potrebe kar najširšega kroga uporabnikov. Kot del namiznega okolja KDE je, prav tako kot Kino, namenjen za uporabo v operacijskemu sistemu Linux. Že zgradba uporabniškega vmesnika daje slutiti, da gre za projekt, katerega cilji segajo tudi na področje polprofesionalne rabe.

Celoten spodnji del zaslona je namenjen prikazovanju zvočnih in video stez. Nad tem je okno s seznamom vseh uvoženih posnetkov, upravljalnika za učinke in prehode, predvajalnik in seznam vseh izvedenih akcij. Na voljo imamo veliko število učinkov in prehodov tako za zvočne kot tudi za video steze.

Kdenlive omogoča uvažanje skoraj vseh znanih video, zvočnih in slikovnih formatov. Omogoča obdelovanje videa praktično kakršnekoli velikosti in kakovosti. Kljub navedbi na njihovi strani, da podporo za HD video posnetke, zakodirane s kodekom AVC (h.264), še razvijajo, nam je z zadnjo različico programa (0.7) uspelo urejati tudi takšne posnetke.

Poleg obdelave lahko Kdenlive uporabljamo tudi za zajem. Kot vir lahko uporabimo kamero, priključeno na vmesnik FireWire, ali katerokoli drugo video napravo, kot so TV tunerji in spletne kamere. Zajete posnetke lahko kasneje tudi obdelamo in izvozimo. Na voljo je tudi nekaj zanimivih funkcij, ki jih bomo gotovo lahko koristno uporabili. Kdenlive, recimo, omogoča avtomatsko generiranje video projekcij statičnih slik. Podati mu moramo le mapo z želenimi slikami in izbran prehod med njimi.

Pripravljenih imamo tudi veliko število profilov za izvoz. Izvažamo lahko v skoraj vse priljubljene formate in kodeke. Med drugim sta na voljo celo profila, ki nam video posnetek pripravita za objavo na spletnih dverih YouTube ali Vimeo. Ko smo se odločili, kateri tip izhodnega videa želimo, se upodabljanje zažene v ozadju, to pa nam omogoča, da med tem nadaljujemo delo. Glede na čas, ki je potreben za upodabljanje daljših ali celo HD posnetkov, je to vsekakor dobrodošlo.

Največja pomanjkljivost Kdenliva je njegova "mladost". Gre za projekt, ki je še vedno v fazi zelo aktivnega razvoja. To hkrati pomeni, da program še nima vseh želenih funkcionalnosti, pa tudi pogosto izdajanje novih različic, ki odpravljajo odkrite hrošče. V praksi se Kdenlive izkaže za zelo uporaben program, ki se mu uporabnik hitro privadi. Moti le občasno "sesuvanje", a to ob vključeni podpori za restavracijo stanja pred sesutjem in rednem shranjevanju ne bo povzročilo kaj hujšega, kot je nenapovedan odmor med delom.

Kdenlive

Kaj: Program za zajem in nelinearno obdelavo videa.

Ciljni uporabniki: Zahtevnejši do polprofesionalni.

Cena: Prosto programje (GPL).

Spletna stran: www.kdenlive.org.

Podprti OS: Linux.

Cinelerra

Cinelerrin uporabniški vmesnik je najpogostejša tarča kritik.

Gre za verjetno najstarejše, najbolj znano in vsekakor tudi najmočnejše odprtokodno orodje za nelinearno obdelavo videa. Prvo različico Cinelerre so že davnega leta 2002 izdali pri Heroine Virtual. Gre za profesionalno orodje za obdelavo videa, ki deluje v operacijskih sistemih Linux in Mac OS X. Ker prvotna različica ni vključevala nobene dokumentacije ali podpore, je skupnost uporabnikov začela vzporedno vzdrževati t. i. "community" različice. V tem okviru so ob vsaki novi izdaji nastajali dokumentacija, popravki in binarni paketi, namenjeni za namestitev. Skupnost je letos oznanila začetek popolnega prepisa Cinelerrine kode in tako začela ločitev od prvotnega projekta. Nova različica nastaja pod imenom Lumiera in je trenutno še v zgodnji fazi razvoja in ni na voljo za uporabo.

Cinelerrin uporabniški vmesnik je sestavljen iz štirih oken. V glavnem oknu so video in zvočne steze, ki jih obdelujemo, pa tudi vsi osnovni menuji in ukazi. V knjižnici z viri imamo dostop do vseh uvoženih video in zvočnih posnetkov, slik, učinkov in prehodov. V svoj projekt jih preprosto dodajamo tako, da jih z miško prenesemo na želeno stezo. Poleg glavnega okna in okna z viri sta tu še dve okni, ki nam omogočata ogledovanje posnetkov iz zbirke virov in končnega izdelka.

Cinelerra ponuja izredno veliko različnih funkcij, od katerih bo večina prišla prav predvsem zahtevnejšim uporabnikom. Poleg lepega števila učinkov in prehodov omogoča tudi določanje položaja in velikosti posnetka na končnem izdelku. Omogoča izvoz v veliko število izhodnih video, zvočnih in slikovnih formatov. Upodabljanje lahko izvajamo tudi v tako imenovanem paketnem načinu, ki nam omogoča, da več predhodno obdelanih projektov postavimo v vrsto in jih obdelujemo drugega za drugim. To nam, recimo, omogoča, da več projektov, ki smo jih ustvarili čez dan, upodabljamo ponoči. Naravnost impresivna je tudi možnost upodabljanja na več računalnikih hkrati, ob pomoči t. i. "render farme".

Cinelerra je nadvse zmogljivo orodje, ki pa ima seveda tudi nekaj pomanjkljivosti. Prva je vsekakor neprijaznost uporabniškega vmesnika, ki je že dolgo največja tarča kritik. Čeprav sama velikost (format) videa ni omejena, nam ni uspelo uvoziti videa, zakodiranega s h.264, ki smo ga posneli z HD digitalno video kamero. Tu je še občasna nestabilnost, ki nam, tako kot pri drugih sorodnikih, ob vestnem shranjevanju ne bi smela povzročati večje slabe volje.

Ker gre za profesionalno orodje, bodo po Cinelerri segli zahtevni uporabniki, ki jih ne bodo motile njene pomanjkljivosti; te bodo z razvojem Lumiere verjetno bolj ali manj odpravljene. Kot dokaz, da je Cinelerro možno uporabljati tudi za resnejšo produkcijo, naj navedemo še podatek, da jo kot osnovno orodje za objavo posnetkov uporablja videoarhiv slovenskega hrama odprte kode, Kiberpipa (video.kiberpipa.org).

Cinelerra

Kaj: Program za nelinearno obdelavo videa.

Ciljni uporabniki: Zahtevni in profesionalci.

Cena: Prosto programje (GPL).

Spletna stran: cinelerra.org, heroinewarrior.com, lumiera.org.

Podprti OS: Linux, Mac OS X.

VirtualDub

VirtualDub je enostaven, a zadosten za potrebe, ki jih želi zadovoljiti.

VirtualDub se od drugih opisanih orodij razlikuje predvsem po tem, da je namenjen za uporabo v operacijskemu sistemu Windows. Gre za zelo enostaven, a kljub temu uporaben program, ki bo prišel prav marsikateremu uporabniku. Čeprav omogoča tudi izrezovanje nekaterih delov posnetka, rezanje in lepljenje, je njegova uporabnost predvsem v pretvorbi med različnimi video formati. Ponuja tako obdelovanje videa kot tudi zvoka, vključuje pa tudi lepo število učinkov.

Njegov uporabniški vmesnik je, predvsem v primerjavi s komercialnimi sorodniki, dokaj preprost, če ne kar špartanski. Morda je prav to njegova moč, saj svoje delo opravi povsem solidno.

VirtualDub

Kaj: Program za osnovno obdelavo videa.

Ciljni uporabniki: Manj zahtevni.

Cena: Prosto programje (GPL).

Spletna stran: virtualdub.org.

Podprti OS: MS Windows.

***

Videli smo, da je na področju domače obdelave videa tudi svet, ki je večini uporabnikov komercialnih izdelkov dokaj neznan. Kljub temu ponuja zelo lepo in bogato izkušnjo ter nov in morda tudi drugačen pogled na domačo obdelavo digitalnega videa. Pot skozi odprtokodni video je vsekakor zanimiva in včasih strma. Obenem pa je tudi zanimiva in poučna, če ne kar uporabna. Konec koncev se po vzponu na strmo goro skoraj vedno odpre lep razgled.