Znova spletni programi

Navdušenje nad selitvijo programja v splet ne jenja. Poleg uveljavljenih igralcev se še naprej skoraj vsak dan izpostavi mlado, inovativno podjetje, ki v spletu predstavi novo, zanimivo storitev. Hkrati se zmogljivosti računalnikov, omrežnih povezav, operacijskih sistemov in spletnih brskalnikov bližajo točki, ki bo omogočila praktično vsako računalniško storitev tudi v spletu, to pa uporabnikom prinaša številne prednosti.

V marčevski številki leta 2008 smo se ozrli na prvih pet let "Spleta 2.0", ki je nakazal velik potencial spletnih storitev in programov. Številne zanimive možnosti, ki so izkoriščale predvsem prednosti spletnega programja, kot je na primer dostopnost od koderkoli, s katerekoli naprave, so že pritegnile milijonske množice, kljub temu pa se še ni zdelo, da je splet lahko prijazen dom tudi za bolj "tradicionalno" programje, kot so rešitve za skupinsko in pisarniško delo, da niti ne omenjamo grafične in večpredstavne obdelave ter sodobnih iger s trirazsežno grafiko. A časi se spreminjajo in to ni verjetno nikjer bolj očitno in hitreje kot ravno v spletu, ki je veliki katalizator in stična točka vse večjega števila programov in storitev. Lahko bi rekli, da se je v minulem letu dokončno potrdilo, da je splet prihodnji dom za programe, kar je simbolično pokazal tudi velikan računalniškega namizja, Microsoft, ki je predstavil osnutke tudi za svojo pisarno v oblaku.

V današnjem omreženem svetu, kjer so na voljo številne storitve, je zanimiva izkušnja na primer vnovična namestitev temeljnega programja v povsem nov računalnik. Še nedavno je bilo to opravilo silno nerodno. Toliko bolj, če smo si na namizju nakopičili številne nastavitve, programe, dokumente in drugo, kar nas je oviralo pri udobni nadgradnji. Danes si lahko nekoliko bolj vešč uporabnik naredi svoj sistem skorajda neodvisen od strojne in programske opreme, ki jo trenutno uporablja. Čim več uporabljamo storitve v spletu in programsko opremo, ki teče v brskalniku, tem bolj smo neodvisni od naprave, s katero delamo. Ta trend se pravzaprav ne ustavi na namizju, saj se z zmogljivimi pametnimi telefoni seli tudi v sfero mobilnih telekomunikacij. Pot, ki jo je pogumno začrtal Applov iPhone, sta povzela tudi Googlov Android, Nokiin Maemo in številne nove pobude, ki na prenosno napravo prinašajo vse potrebne zmogljivosti za udobno rabo spleta, dodatno začinjene z lokacijsko ozaveščenostjo in mobilno povezljivostjo. To ponuja povsem nove storitve in uporabniške izkušnje, pri čemer je letos, denimo, eksplodirala dopolnjena resničnost (augmented reality).

Današnji svet je povezan in to se mora poznati tudi na programski opremi, ki jo uporabljamo. Poleg možnosti sodelovanja pa je vse bolj pomembno tudi poenostavljanje rabe, saj so sodobni namizni operacijski sistemi s svojimi datotekami, mapami, uporabniškimi računi, pravicami, nevarnostjo zlonamerne kode, potrebami po rezervnih kopijah in nemogoče zapletenimi postopki nadgradnje precej tuji uporabnikom, ki niso ravno navdušeni računalnikarji. Splet in njegovo zaledje, preprosto poimenovano oblak, tu ponujata silno veliko poenostavitev, podobno sta ju že prinesla pri izmenjavi vsebin in medsebojni komunikaciji.

Brskalniki

Ključni program za rabo spleta je seveda brskalnik in njegove zmogljivosti precej omejujejo, kaj je trenutno v spletu mogoče početi. Na našo srečo konkurence med ponudniki brskalnikov ne manjka več. Po mračnih letih prevlade enega samega ponudnika, so se v prvo vrsto prebili inovativni brskalniki, ki so si zaradi odprtokodnih temeljev po eni strani vse bolj podobni, po drugi pa kar tekmujejo, kdo bo z inovacijo v uporabniški izkušnji ali dodatni pospešitvi izvajanja prehitel konkurente. Ob tem se postavljajo v ospredje tudi spletni standardi, kot je skupek novih tehnologij, znanih pod imenom HTML5, ki bo predvsem omogočil veliko lažji razvoj namizju podobnih uporabniških izkušenj tudi v spletu.

Velikansko delo pri razvoju brskalnikov je opravila organizacija Mozilla, ki je z inovativno zasnovo brskalnika Firefox omogočila številne širitve zmogljivosti, ki so jih uporabniki z navdušenjem sprejeli. Na drugi strani je Apple svetu ponudil izjemen pogon za upodabljanje spletnih strani, WebKit, ki danes prevladuje v mobilnih napravah, skozi Applov Safari in Googlov Chrome pa je vse bolj priljubljen tudi na namizju. Ne počiva niti Opera, Microsoft pa seveda obljublja, da jih bo z novim IE, trenutno je to 9, vse še prekosil. Najboljše za uporabnike je, da so najboljši brskalniki na voljo brezplačno in brez posebnih omejitev pri rabi, zato lahko sami izberemo tistega, ki nam je najboljši in s katerim je raba naših priljubljenih spletnih storitev in programov najudobnejša.

Zastavo pri predstavljanju novih temeljnih storitev v spletu že nekaj časa drži Google. Ob tem svoje tehnologije ponuja vsemu svetu prek odprte kode, večinoma kar z dovoljenjem Apache, ki ne vsiljuje posebnih omejitev pri rabi. Googlova logika pri tem početju je nadvse preprosta, večja raba spleta pomeni več prodanih oglasov in klikov nanje, to pa se neposredno pozna na Googlovem dobičku.

Planet Google

To, kar se je začelo kot inovativen brskalnik, je danes preraslo v verjetno največje internetno podjetje in eno največjih in najbolj dobičkonosnih podjetij sploh. Zaradi neposredne povezanosti priljubljenosti spleta in spletnih programov ter njihovega dobička, so gonilo inovacij v spletu in skoraj ne mine dan, da ne bi ponudili kakšne izboljšave ali celo popolne novosti. Ker stavijo na splet in spletne programe, so eden največjih ponudnikov storitev v oblaku, hkrati pa prvine spletnega programja selijo tudi v sam operacijski sistem, Google Chrome OS, katerega ime priča o tem, da je narejen skorajda samo za spletni brskalnik, ki je vmesnik do vse preostale programske opreme, storitev in vsebin. Njegove značilnosti že lahko preizkušamo, skupaj s posebej zanj izdelanimi lahkimi prenosniki pa naj bi ga lahko kupili v drugi polovici leta 2010.

Da pa bi brskalnik lahko zmogel breme sodobnih programov, potrebuje še kar nekaj dopolnitev. Google je svojo pobudo začel z vsadkom Gears, s katerim je brskalnikom dodal nekatere pomembne zmogljivosti, danes pa je večina med njimi že na voljo bodisi v standardu HTML5 bodisi skozi razširitve zmogljivosti kode v javascriptu. Google je tako že napovedal, da bodo vsadek Gears uporabljali vse manj in se bodo za nove zmožnosti spletnih programov raje oprli na standarde, kot je HTML5.

Za nov rod spletnih programov je ključno tudi učinkovito izvajanje kode v javascriptu in tudi tu je Google eden vodilnih igralcev, saj so z brskalnikom Chrome predstavili tudi povsem nov izvajalni stroj za javascript, imenovan V8, ki ga samostojno razvija ekipa vrhunskih programerjev na preurejeni kmetiji pri Aarhusu na Danskem. Že ob predstavitvi je bil V8 eden najhitrejših izvajalnih strojev, od takrat pa so ga pospešili še za neverjetnih 150 %. Razlog za to je, da jih ni strah napisati celotne reči znova in so trenutno menda že pri tretji, povsem novi različici. Pospešitve budno spremlja tudi konkurenca, ki pa V8 lahko mirno tudi povzame in neposredno vgradi v svoj brskalnik ali pa ga celo pred tem tudi predela.

Google še naprej dela tudi na vsadkih, ki bodo omogočili popolno zlitje spleta z namizjem. Predstavnika teh sta O3D, ki v brskalnik prinese vrhunsko trirazsežno grafiko, in Native Client, ki obljublja izvajanje najhitrejše, domorodne kode za naše namizje, prek spletnega brskalnika, vendar na varen in od operacijskega sistema neodvisen način. Z večjim prebojem omenjenih ali podobnih dodatkov ali njihovo vgradnjo neposredno v brskalnik, kar naj bi v novih različicah prinesel kar Googlov Chrome, se bo ločnica med zmogljivostmi namizja in spleta dokončno zabrisala. Uporabnikom bodo ostale le še neizpodbitne prednosti spletnega programja, kot so izjemne možnosti za skupinsko delo, varna shramba podatkov in dostopnost od koderkoli, s katerekoli naprave.

Dodatki za brskalnike, kot sta O3D in Native Client, odpirajo možnosti za nove storitve, ki ne bodo v ničemer zaostajale za namenskimi programi za namizje.

Iskalniki

Pregleda storitev v spletu seveda na moremo začeti drugače kot z iskalniki, ki so prvi očitno pokazali, kakšno je lahko računalništvo, kadar omrežno povezan računalnik govori z oblakom. Danes že pozabljena AltaVista je prikazala, da je mogoče moč superračunalnika izkoristiti tudi iz udobja domačega naslanjača. Vse skupaj je na povsem novo raven dvignil Google, ki mu je do danes že uspelo izgraditi velikansko zbirko uporabniških navad, ki mu še naprej omogoča, da ohranja vodilni položaj, vrhunsko urejanje zadetkov iskanja in širitev na nova področja. Od teh je daleč najbolj dobičkonosno prikazovanje oglasov, to pa je ravno zaradi poznavanja naših navad veliko bolj učinkovito od tradicionalnih metod oglaševanja.

Iskalnik Bing se ob pomoči velikih sredstev Microsofta in navezave z Yahoojem oblikuje v spoštovanja vrednega konkurenta Googlu in to je za uporabnike spleta zelo dobrodošlo.

Največje programersko podjetje seveda ne more mirno spremljati, kako Google z izkoriščanjem vrhunskega iskalnika drobi njegov monopol, zato se je tudi Microsoft odločil, da med iskalnike vstopi z vsemi sredstvi, ki so mu na voljo. Z veliko denarja, nakupi in tudi trdim delom so maja 2009 končno predstavili Bing, iskalnik in spletno vozlišče, ki naj bi resno konkuriral Googlu. Z dogovorom s podjetjem Yahoo, ki je tik pred uresničitvijo, bodo hitro dosegli kar precejšen tržni delež, kakovost njihovega iskalnika je že zdaj precej dobra, hkrati pa predstavljajo nove ideje. Bing vsekakor prinaša zelo potrebno konkurenco Googlu, ki je verjetno prav zaradi njega zadnje mesece precej aktivnejši pri posodobitvah svojega iskalnika. Tako so med drugim, žal le v ZDA, omogočili iskanje in predvajanje glasbenih posnetkov, znatno izboljšali iskanje slik in navsezadnje prenovili svojo vstopno stran v povsem minimalistično podobo, ki prikazuje le še logotip, iskalno polje in dva gumba. Preostanek še vedno skromnega vmesnika se prikaže šele po premiku miške. Hkrati Google ves čas na omejeni množici uporabnikov preizkuša nove prijeme pri prikazu in preurejanju zadetkov, kar si z nekaj spretnosti lahko omogočimo tudi sami (blogoscoped.com/archive/2009-11-25-n78.html).

Google ves čas preizkuša nove načine prikaza in urejanja zadetkov na omejenih množicah uporabnikov.

Žal preostali iskalniki, razen nekaj regionalnih izjem (na primer kitajski Baidu, deloma tudi Najdi.si v Sloveniji), ne dosegajo omembe vrednega deleža, to pa za uporabnike ni idealno. Na našo srečo bodo vsaj skoraj neomejeni Microsoftovi viri in napredek Binga zahtevali od Googla, da ne stoji pri miru.

Nekoliko drugače je pri posebnih iskalnikih, ki so se osredotočili na področja, kjer Google ne prevladuje. Zgled takega je na primer Grooveshark (grooveshark.com), ki omogoča iskanje in poslušanje glasbenih posnetkov od koderkoli (Google to zaenkrat podpira le v ZDA in na Kitajskem). Drug zgled je reverzni iskalnik slik TinEye (www.tineye.com), ki omogoča iskanje slik, podobnih posredovani. Precej prahu je dvignila tudi Wolfram Alpha (www.wolframalpha.com), a se je izkazala za sicer izvrstno orodje, vendar s posebno namembnostjo, ki ni ravno tipični internetni iskalnik. Alpha naj bi omogočala izračunavanje novih vrednosti na podlagi visoko kakovostnih zbirk podatkov in neprekosljivih matematičnih algoritmov, znanih iz drugega izdelka istega podjetja, Mathematice. Raba Alphe sicer pušča mešane občutke, saj je v nekaterih pogledih fantastično okolje, v številnih pa precej razočara, vendar se tudi Alpha vsak dan dopolnjuje in je zanimiva nova možnost med spletnimi storitvami. V iskanju prednosti pred Googlom se je z njo povezal celo Bing. Alpha pa nas po novem tudi uči izračunavanja enačb ali reševanja integrala korak za korakom (blog.wolframalpha.com/2009/12/01/step-by-step-math/).

Wolfram Alpha nas po novem lahko tudi nauči reševanja enačb.

Pisarne v spletu

Če je pri iskalnikih sicer nekaj konkurence, a Google še vedno premočno vodi, je pri spletnih pisarnah izbira zelo pestra. Tudi tu se je na izzive spleta moral odzvati Microsoft, ki že ponuja zametke lastne pisarne v oblaku.

Ena najboljših spletnih pisarn je še vedno Zoho (www.zoho.com), ki ponuja številna orodja in se brez strahu povezuje z drugimi spletnimi storitvami. Tako se v Zoho lahko prijavimo tudi z Googlovim računom in v njem uporabljamo dokumente iz Google Docs. Je pa Zoho lahko tudi povsem samostojen. Zoho klasični spletni pisarni dodaja tudi vse več orodij za skupinsko delo in poslovna okolja, kot je npr. rešitev za delo s strankami (CRM). Poleg bogate izbire storitev je Zoho zanimiv tudi zaradi podpore odklopljenemu delu (off-line), ki ga je ob pomoči dodatka Gears imel celo pred Googlovo pisarno.

Zoho je po naboru razpoložljivih storitev najzmogljivejša pisarna v oblaku.

Google Apps (www.google.com/apps/) sicer ni najbolj zmogljiva spletna pisarna, vendar je pomemben del Googlove strategije. Skupek so začeli intenzivno tržiti prav v letu 2009 in se že lahko pohvalijo z nekaj milijoni uporabnikov. Moč Googla je seveda v medsebojnem povezovanju številnih storitev, ki jih ponujajo, in od nedavna tudi v njihovi navzočnosti na mobilnih napravah skozi operacijski sistem Android ter vse bolj zmogljivi in vzdržljivi spletni infrastrukturi, Googlovem oblaku. Z Googlovim računom (ali z računom za Google Apps, kar žal ni ista stvar) imamo lahko vse svoje stike, zaznamke na koledarju in e-pošto brez posebnih težav usklajeno z mobilno napravo, ki uporablja sistem Android. Potrebna je zgolj prijava z ustreznim računom (Android 2.0 podpira celo več računov hkrati), vse drugo pa se zgodi samodejno.

V zanimivem precepu pa se je s pojavitvijo spletnih pisarn znašel Microsoft, ki prav z namizno Pisarno ustvarja velik del lastnega dobička. Spleta in spletnih pisarn seveda ne more več zanemarjati, vprašanje pa je, v kolikšni meri bo zmožnosti svojih programov ponudil tudi v spletu. Začetek, Office Live (dostopno kot predogled na ameriški jezikovni različici storitve SkyDrive: skydrive.live.com/?mkt=en-us), je sicer obetaven, vendar bodo morali v svoje izdelke vložiti še precej več truda, da bodo lahko konkurirali preostali ponudbi. Spletni Word, denimo, deluje le za prikaz dokumentov, ki pa je resnici na ljubo zelo zvest izvirniku, spletni Excel pa nima ključnih zmogljivosti, denimo izrisa grafikonov. Veliko vprašanje je tudi, kako bodo napredne storitve te pisarne podprte v brskalnikih, ki niso IE, operacijskih sistemih, ki niso Okna, in brez vsadkov za brskalnike, kot je Silverlight. A spletnih odjemalcev, predvsem mobilnih, je vedno več in za resno spletno pisarno bo treba podpreti tudi njih.

Microsoftova pisarna v oblaku je še v fazi predogleda tehnologij in zato ne ponuja veliko, a je velik potencial.

Se pa spletne pisarne tudi počasi preoblikujejo, saj je splet precej drugačno okolje od namizja, ki so ga do zdaj predvsem posnemale. Tako se vse bolj povezujejo elementi e-pošte, takojšnje komunikacije, urejanja dokumentov in skupinskega sodelovanja, kar želi Google celo vkalupiti v novo storitev in protokol, Wave. Čeprav je še v omejeni fazi preizkušanja in ga številni uporabniki še ne prepoznajo kot nekaj zelo uporabnega, je ključen temelj Googlove prihodnje strategije sodelovanja v spletu. To so potrdili tudi z nedavnim nakupom storitve EtherPad (etherpad.com), ki je ponujala verjetno najboljši spletni urejevalnik dokumentov za skupinsko delo (med drugim so ga za sodelovanje uporabljali razvijalci izjemne knjižnice javascripta, jQuery). Prav tehnologije storitve EtherPad naj bi postale ključni element okolja Wave, ki se s tem še za korak bolj bliža povsem novi, celoviti spletni pisarni.

EtherPad, morda najboljše orodje za skupinsko urejanje dokumentov, bo obogatilo Google Wave.

Družabna omrežja

Ker so prednosti spletnega programja najbolj očitne prav na področjih, kjer je ključno sodelovanje, je neverjetna priljubljenost različnih družabnih omrežij laže razumljiva. Navdušenje nad MySpace (www.myspace.com) je sicer močno pojenjalo, sta pa zato naravnost eksplodirala Facebook (www.facebook.com) in Twitter (twitter.com), ki je zaradi velikanske množice uporabnikov in odprte zasnove neredko prvi glasnik svežih novic in dogajanj. Živi tok podatkov s Twitterja sta zato v svoje iskalnike že morala vstaviti tako Microsoft kot Google.

Velika priljubljenost in jedrnato izražanje so iz Twitterja naredili najbolj ažurno spletišče.

Facebook na drugi strani drži zaprto ogrado (walled garden) in uporabnike sili, da se v njem zadržujejo čim dlje časa. Zaenkrat jim kljub temu še uspe pritegniti nove in nove uporabnike, ki naj bi jih bilo po zadnjih ocenah več kot 350 milijonov, vendar se jih vse več sprašuje, kaj zares koristnega jim ponuja? Podobno se sprašujejo tudi oglaševalci, ki naj bi bili poglaviten vir njegovega financiranja. A Facebook še vedno raste in je za marsikoga nadvse pomembna spletna storitev, pa čeprav le za izgubljanje časa.

Zamisel družabnega omrežja je navdihnila tudi številna spletišča, ki svoj namen določajo nekoliko bolj jasno, med njimi pa se je v minulih letih še posebej izpostavil poslovnim stikom in zaposlovanju namenjeni LinkedIn (www.linkedin.com). Zanimivo družabno omrežje gradi tudi glasbi namenjeni Last.fm (www.last.fm), ki pa v resnici predvsem povezuje ljudi s podobnim glasbenim okusom. Žal je vprašljivo, ali mu bo s sedanjim poslovnim modelom uspelo preživeti.

Nasploh so se v družabne sfere spustila skoraj vsa spletišča, ki so svojo pot začela kot večpredstavna skladišča.

Last.fm je zgled spletišča, ki vse bolj izpostavlja svojo družabno naravo.

Večpredstavnost

Z odpiranjem zmogljivosti spletnim brskalnikom zmogljivi večpredstavnosti, večinoma sicer še vedno ob pomoči vstavka Flash, vse bolj in bolj pa tudi z novimi zmožnostmi standarda HTML5 so se pojavljala tudi različna spletišča za shrambo in obdelavo večpredstavnih vsebin.

Prve so bile seveda slike, saj jih je splet posvojil že zelo zgodaj in gotovo je veliko resnice v tem, da je prav enostavno mešanje besedila in slik, poleg enostavnosti dodajanja povezav, povzročilo izjemen uspeh spleta. Obdelavi slik v spletu smo v decembrski številki posvetili veliko prostora, zato tu omenimo le nekatera najbolj zanimiva spletišča Adobe PhotoShop Express (photoshop.com), Aviary (aviary.com), Dr. Pic (www.drpic.com), Flauntr (www.flauntr.com), Picnik (www.picnik.com), Pixlr (www.pixlr.com). Vsekakor bo zanimivo spremljati, kako bodo pri obdelavi slik vsadek flash počasi izpodrivale tehnologije HTML5, kot sta oznaka canvas in SVG, ter seveda vse hitrejši javascript, ki omogoča tudi manipulacijo večpredstavnih vsebin.

Poleg obdelave je seveda zelo pomembna tudi shramba fotografij, ki jo ponujajo številna, vse bolj tudi družabna omrežja. Še vedno je silno pomemben Yahoojev Flickr (www.flickr.com), bliža pa se mu tudi Googlova Picasa Web Albums (picasaweb.google.com), predvsem zaradi zelo kakovostnega prepoznavanja obrazov in vse večjim povezovanjem s preostalim "planetom Google". To je prineslo tudi nedavno znižano ceno za zakup večjega prostora (20 GB dobimo že za 5 USD/leto, zakupimo pa lahko tudi 1 TB). Flickr na drugi strani ponuja neomejeno shrambo z računom Pro, ki je na voljo za 25 USD/leto. Zanimivo spletišče za shrambo fotografij je tudi Zoomr (www.zooomr.com).

No, tako Flickr kot Picasa omogočata tudi shranjevanje videa, a je za to vrsto vsebin na voljo še precej bolj specializiranih spletišč. Kraljuje spet Googlov YouTube (youtube.com), ki pa ima vse večjo konkurenco v ameriških medijskih hišah, ki so se povezale na spletišču Hulu (hulu.com). Žal je ta zunaj ZDA praktično neuporaben, čeprav ga lahko prelisičimo prek nadomestne povezave, denimo s kanalom VPN (ena možnost je FreeVPN: thefreevpn.com). Tudi drugim večjim spletiščem za objavljanje videa, predvsem zaradi vse bolj izpostavljene družabne komponente, se priljubljenost še naprej veča. Značilna predstavnika sta Vimeo (vimeo.com) in Metacafe (www.metacafe.com).

Zaradi izjemne računske moči in učinkovitih algoritmov se spet izpostavlja Googlovo spletišče. Tako so na YouTube nedavno ponudili možnost samodejnega podnaslavljanja (s prepoznavanjem govora) in sinhronizacije s prepisom besedila (videu zgolj priložimo prepis besedila, YouTube pa ju bo samodejno sinhroniziral). Žal oboje deluje le za angleščino (izid sicer lahko strojno prevedemo v 51 drugih jezikov, tudi slovenščino), vendar je tehnologija še ena izjemna demonstracija moči oblaka.

Velikanska računska moč oblaka ponuja zmogljive storitve, kot je prepoznavanje obrazov v spletnih albumih Picase ...

... ali samodejno podnaslavljanje videov YouTube.

Po drugi strani je večpredstavnost v spletu tudi velik posel, kot je pokazal Apple s svojo storitvijo iTunes, sledil pa mu je Amazon s prodajo datotek mp3 v svoji orjaški spletni trgovini. No, prav Apple je te dni kupil inovativno spletno storitev za pretočno glasbo, LaLa (www.lala.com). To kaže, da jih zanima tudi prodaja pretočnih vsebin. No, tudi LaLa je omejena na ZDA, a naj bi se to v kratkem spremenilo. Za pretočno glasbo imamo sicer tudi nadvse zanimivo storitev v Evropi, Spotify (www.spotify.com), a žal v Sloveniji še ne deluje.

Mobilnost

Da je prihodnost spletnih storitve tudi v mobilnih napravah, danes ni več nobena novica. Je pa zanimivo, kaj vse je v razmeroma kratkem času, odkar so na voljo zadosti zmogljive mobilne naprave, v spletu že nastalo. Pri mobilnih spletnih storitvah se predvsem dodatno izkorišča znana identiteta uporabnika in njegov trenutni položaj. Če k temu prištejemo še možnost zajema zvoka in videa, ki ga ponuja vsak spodoben telefon, imamo na voljo vse gradnike za resnično inovativne storitve. Prepoznavanje trenutne lokacije uporabnika je tudi del standarda HTML5 in se z lahkimi prenosniki, ki poznajo različne brezžične povezljivosti (WiFi, 3G itn.), širi med vse več uporabnikov. Google naj bi tako v kratkem predstavil vizualno iskanje (Google Goggles), pri katerem bomo z vgrajeno kamero zgolj posneli, kar nas zanima, iskalnik pa bo na podlagi naše lokacije in analize slike vrnil dodatne informacije.

Mobilnim odjemalcem so prilagojene številne priljubljene storitve (Twitter, Facebook, GMail, YouTube ...). Večinoma nas spletišča prepoznajo samodejno, ročno lahko poizkusimo tudi tako, da na spletnem naslovu "www." zamenjamo z "m.", Googlov mobilni planet se tako na primer skriva za naslovom m.google.com, mobilni Facebook pa najdemo na m.facebook.com. Včasih so mobilne različice spletišč celo hitrejše in privlačnejše za rabo tudi na velikem zaslonu. Če na namizju uporabljate Firefox se lahko pretvarjate, da ste prišli na obisk z mobilne naprave s pomočjo dodatka User Agent Switcher (chrispederick.com/work/user-agent-switcher).

Mobilnim odjemalcem prilagojena različica spletišča Flickr

Za konec

Z navedenimi zgledi smo seveda le popraskali po površini. Splet je orjaški in nabor storitev v njem skorajda brezmejen, skoraj vsak dan pa se jim priključi še kakšna nova.

Spletne storitve so že neločljivi del računalništva, s povečevanjem zmogljivosti odjemalcev in vse hitrejšimi in povsod dostopnimi omrežji pa postajajo tudi njegov ključni del. Še posebej nove zmogljivosti, ki jih tako okolje prinaša, bodo določale načine rabe računalnikov in njim podobnih naprav v prihodnosti.

Velikanska moč oblaka, ki se skriva v ozadju spleta, in vse bolj zmogljivi brskalniki na strani vse bolj lahkih in vse bolj mobilnih odjemalcev, ki poznajo svoj trenutni položaj in lahko pošiljajo živo sliko in zvok nazaj v oblak, bodo prinesli še več izjemnih storitev, ki jih bomo uporabniki lahko izkoriščali na najbolj naraven način - z govorom in sliko. Takrat bo računalništvo lahko postalo nevidno, storitve, ki jih omogoča, pa vsenavzoče. Ali bo to nirvana ali samsara, pa bomo še videli.