Zrno na zrno - pogača, fotografija na fotografijo - palača

Veliko fotografirate? Se vam zdijo vaše stvaritve dobre, pravzaprav odlične? Ste zapravili že celo premoženje za vašo fotografsko opremo, zaslužili pa le zaboj piva, ko ste fotografirali prijateljevo poroko? Zveni, kot da vas bomo zdaj zelo naplahtali z neko ponudbo. V resnici pa nameravamo le predstaviti možnost za dodatni zaslužek.

Ste se kdaj vprašali, od kot izvirajo fotografije reklamnih brošur, spletnih strani, generično slikovno gradivo tiskanih medijev? Najemanje fotografa, modela in morebitnega preostanka ekipe je velik strošek, potreba po enkratnosti posnetka pa ni vedno v ospredju. Fotografijo srečne družine najdemo tako na letaku zavarovalnice, reklami za potrošniški kredit kot tudi na pralnem prašku in propagandnem gradivu politične stranke.

"Stock" fotografija

Fotografija, ki je namenjena širšemu trženju in ni omejena z ekskluzivnostjo, je postala tako razširjena, da se je uveljavil nov izraz za kategorijo fotografije - stock fotografija. Zamisel o agencijah, ki tržijo to gradivo, je že zelo stara in sega globoko v prvo polovico dvajsetega stoletja. In če je bila tedaj v domeni redkih posameznikov, ki so si lahko privoščili drago opremo in premogli tudi dovolj znanja in občutka, je danes dosegljiva vsem. Kako drugače, kot prek spleta.

Eno bolj razveseljivih elektronskih sporočil s strani Shutterstocka. A naj vam morebitne zavrnitve ne pridejo prehitro do živega

Spletne agencije in plačila

Več agencij se ukvarja s trženjem stock fotografije. Spletnim rečemo kar mikrostock agencije, saj se fotografije prodajajo po tako nizkih zneskih, da se nam sprva vse skupaj zdi nesmiselno. Shutterstock (www.shutterstock.com) nam, denimo, nameni le 0,25 ameriškega dolarja na prodano fotografijo, cena na iStockphoto (www.istockphoto.com) pa je odvisna tudi od velikosti kupljene datoteke in t. i. ugleda fotografa. Nadomestilo, ki ga prejmemo, se tako giblje med 0,30 in osem dolarji. Podobno, le malenkost preprostejšo strategijo imajo tudi pri BigStockPhoto (www.bigstockphoto.com), kjer prejmemo za vsako prodano fotografijo od pol do treh dolarjev, znesek pa je odvisen od ločljivosti prodane fotografije. Omeniti pa velja, da moramo sami vedno prispevati fotografijo v polni ločljivosti, agencije pa nato tržijo tudi manjše formate po nižji ceni. Najbolj zapleten sistem pa premore Fotolia (www.fotolia.com), pri njih je fotografija resda lahko vredna največ, a je hkrati najpogostejše izplačilo za začetnike kljub vsemu okrog trideset centov.

Ker govorimo o denarju, se verjetno sprašujete, kako do njega kasneje dejansko pridemo. Vse agencije delujejo v tujini oz. večinoma v ZDA, tako da neposredna nakazila na transakcijski račun niso preprosta in poceni, včasih pa sploh niso mogoča. Najbolj razširjena je zato uporaba PayPala. Seveda pa nam ne nakazujejo vsakega centa posebej. Pred nakazilom moramo doseči določeno vsoto, ki se giblje med 75 in 100 dolarji. Nekatere strani sicer omogočajo tudi porabo dobroimetja za nakup drugih fotografij, a je ta možnost le redko zanimiva.

Kakovost fotografij

V spletu je vse polno fotografij, katerih avtorji so se odpovedali vsem avtorskim pravicam brez nadomestila. A kakovost pogosto šepa, redki presežki pa se pogosto izgubijo v množici povprečnosti. Zato je temeljni adut agencij ponudba fotografij, ki zadostijo najvišjim standardom.

Že ob registraciji na spletno stran si moramo pogosto vzeti nekaj časa, da se poučimo o zahtevah in preberemo predloge. Ob koncu nas pričaka vprašalnik, ki je pogosto kar obsežen in niti približno trivialen. Le če pravilno odgovorimo na vsa vprašanja, ki se dotikajo kakovosti, avtorskih pravic in pravic modelov, je naša registracija potrjena. Sledi nalaganje prvih fotografij, ki pa še ne gredo neposredno v prodajo. Shutterstock sprejme paket desetih fotografij, od katerih mora biti vsaj sedem potrjenih s strani komisije. Če nam ne uspe, nas povabijo k sodelovanju znova šele čez mesec dni. Navidezno manj zahteven je iStock, kjer za sprejemni izpit zadoščajo tri fotografije, vendar so kriteriji občutno višji.

A tudi, ko smo se prebili prek prve ovire, je vsako nadaljnje delo skrbno pregledano. Najpogostejši vzroki za zavrnitev so šum oz. vidni artefakti, ostrina in komercialno nezanimivi posnetki. Paziti moramo tudi, da na sliki ni vidnih kakšnih avtorskih del drugih ljudi (spomeniki, slike, nekateri primerki arhitekture) in logotipi blagovnih znamk. Poglavje zase pa so fotografije ljudi. Za vsako na fotografiji prepoznavno osebo moramo posredovati pogodbo (t. i. model release), s katero nam portretiranec dovoljuje uporabo in prodajo gradiva. Težave nastanejo tudi pri posnetkih urbanih območij, na katerih so vidni obrazi ljudi. Tu so mnenja nekoliko deljena, a če posnetek ni res nekaj posebnega, ga bo večina ocenjevalcev raje zavrnila.

Tehnična kakovost fotografije je zelo odvisna tudi od uporabljene opreme. S kompaktnim fotoaparatom bomo težko zadovoljili visokim standardom na področju šuma in ostrine. A prav globoko v žep nam dandanes kljub vsemu ni treba seči. Tako ali tako imamo v mislih verjetno bolj priložnostni zaslužek kot pa preživljanje z omenjeno prodajo, čeprav je tudi to mogoče. Z nekaj fotografskega smisla in znanja računalniške obdelave bo tako zadostoval že vsak DSLR s senzorjem ločljivosti nad šest megapik.

Fotografija je bila zavrnjena, ker nismo posredovali t. i. model releasa. Ljudje so po mnenju iStocka preveč prepoznavni, druge agencije pa se niso pritoževale.

Kaj se prodaja?

Najbolje prodajane fotografije si lahko ogledate na omenjenih straneh, če v iskalnik vnesete niz in razvrstite rezultate po priljubljenosti. Vse so kontrastne, barvno nasičene, pogosto pa vsebujejo tudi posnetke profesionalnih modelov. Že na prvi pogled se opazi, da je bila pri večini uporabljena vse prej kot poceni amaterska oprema.

Omenjene strani so preskrbljene z več milijoni fotografij, zato postajajo za nove fotografe standardi za sprejem vedno višji. Naša fotografija je tako hitro zavrnjena iz kakšnega generičnega vzroka, ki se tiče kakovosti, včasih pa nam ocenjevalci tudi naravnost povedo, da naše fotografije ne potrebujejo. In preostane vam le pritožba na sončno upravo. Zato so fotografi, ki so za strani zvedeli že ob njihovem nastanku, v nezanemarljivi prednosti. Njihovi albumi vsebujejo veliko fotografij, ki današnjim zahtevam po vsej verjetnosti ne bi zadostile. Kljub temu se moramo zavedati, da že tisočkrat uporabljeni posnetki niso vedno zanimivi. Kupci lahko zadetke razvrščajo tudi kronološko in izbirajo med bolj svežim blagom.

Najbolj prodajan motivi so posnetki ljudi, ki izražajo najrazličnejša čustva, fotografije živil in sezonsko obarvanih predmetov. Zimzeleni so tudi motivi narave. Že pri včlanjevanju pa nam skrbniki strani prijazno namignejo, da jih posnetki naših hišnih ljubljenčkov res ne ganejo. Hkrati bomo težko kaj iztržili tudi za umetniške fotografije, čeprav so nam osebno v velik ponos. Stock fotografija je pač svet zase.

Najpomembneje pa je, da vsako fotografijo premišljeno in izčrpno opremimo s ključnimi besedami, ki jih kasneje uporablja iskalnik. Potencialni kupci se nimajo časa prebijati skozi tisoče fotografij. Naslov "Prelepo veselo razposajeni dekle v spodnjem perilu in rdečih čevljih pred belim ozadjem, ki kaže veliko kože in ima v roki moder telefon, v katerega glasno govori" tako sploh ni več tako neumen, kot bi si sprva mislili. Da o ključnih besedah, med katerimi bi se mirno znašle vse okončine in sopomenke za izraz "dekle", niti ne govorimo. Za boljši občutek si lahko ogledate ključne besede najbolje prodajanih primerkov.

Na najbolj prodajanih fotografijah so pogosto ljudje.

Je torej mogoče kaj zaslužiti?

Med pripravami na pisanje članka smo se vpisali na tri glavne spletne prodajalne fotografij in naložili na vsako po štirideset fotografij. Največ so jih sprejeli na Shutterstocku, sledi BigStockPhoto, zavračanje iStocka pa je bilo že na meji frustrirajočega. Kljub temu so se začeli izdelki zelo hitro prodajati, čeprav nobene od fotografij nismo posneli samo zaradi zaslužka. Le iz osebnih albumov smo izluščili tiste, ki bi bile potencialno tudi tržno zanimive in na katerih ni prepoznavnih ljudi, saj nismo želeli nikogar preveč izpostavljati. A na prvi zaboj osvežilne pijače bomo morali kljub vsemu še malo počakati.

Če torej premorete nekaj volje in časa, da se prebijete skozi registracijo in opremljanje fotografij s ključnimi besedami, s poskusom spletne prodaje težko kaj izgubite. Pa vendar velja pred nalaganjem premisliti, ali je nasmejani obraz vašega dekleta na embalaži za kondome res vreden le četrt evra.

Je to vse?

Večina spletnih strani za prodajo fotografij je svojo ponudbo sčasoma razširila tudi na vektorske risbe in grafike, ki so uporabne predvsem za oblikovalce. Novost pa je poskus trženja kratkih zvočnih in video posnetkov, kjer seveda ne govorimo o spletni glasbeni ali filmski prodajalni. Odlomki so, tako kot fotografije, namenjeni nadaljnji uporabi, čeprav je njihova vsestranskost veliko bolj vprašljiva kot pri slikovnem gradivu.