Članki
Vsi članki iz tiskane izdaje Monitorja, razvrščeni padajoče po datumu vnosa. Brskate lahko tudi po rubrikah/kategorijah, kot so zakoličeni v reviji, ali pa se zakopljete v članke priljubljenega avtorja. Ali pa preskočite v arhiv.
Vsi članki iz tiskane izdaje Monitorja, razvrščeni padajoče po datumu vnosa. Brskate lahko tudi po rubrikah/kategorijah, kot so zakoličeni v reviji, ali pa se zakopljete v članke priljubljenega avtorja. Ali pa preskočite v arhiv.
Naj nadaljujem – novih PC-jev Copilot+ v resnici skorajda ni. Zelo natančen in motiviran navdušenec jih bo morda v kakšni trgovini celo našel, sveta pa, kljub napovedim, nikakor ne obvladujejo.
Odvisno od tega, koga vprašate. Povprečen Zemljan si jih težko predstavlja, (starim) zavarovalnicam ne dišijo, za tehnološka zagonska podjetja v panogi zavarovalništva, t. i. insurtech, pa so glavni vir inovacij.
Več milijard ljudi po svetu še vedno nima bančnega računa ali dostopa do bančnih storitev. Na drugi strani pa želijo zagonska podjetja v finančni industriji preobraziti po njihovem mnenju togo bančništvo. Eno je jasno: pred nami je cunami tehnoloških sprememb v bančništvu. In to je dobro.
Informatiki poznamo stopničasti razvoj in razvoj na preskok. V razvitem svetu hodimo po stopnicah. Te redkeje preskočimo, saj, podobno kot v vsakdanjem življenju, tvegamo poškodbe, padce, skratka, težave. V svetu telekomunikacij smo tako začeli z bakreno parico in za današnje čase smešno majhnimi hitrostmi prenosa podatkov. Vsega 300 bit/s je šlo na začetku. Celo desetletje so modemi potrebovali, da so prišli z 2,4 kbit/s na 9,6 kbit. In potem še na 33,6 kbit/s, dokler se jim pri hitrosti 56 kbit/s ni končno ustavilo. A je sledila menjava tehnologije na ADSL, ADSL2 in današnji VDSL, ki v idealnih razmerah v praksi mogoče zmore dostaviti 56 Mbit/s v smeri do uporabnika. Na drugi strani ekvatorja pa imamo predele sveta, kjer se z bakrenimi paricami sploh niso ukvarjali. Zelo verjetno se niso ukvarjali niti z optičnimi vlakni, ki so jih nasledila. Njihov spomin na internet in širokopasovno povezljivost je povezan le in zgolj z mobilnimi omrežji. To je razvoj na preskok.
Do začetka 80. let je postopno dozorela zmogljivejša vrsta poslovnega mikroračunalnika, ki je po pravilu vključevala disketne ali diskovne pogone in operacijski sistem CP/M. Vrhunec med domačimi mikroračunalniki te vrste predstavljata Partner podjetja Iskra Delta in nova osebna različica Dialoga, ki so jo za Gorenje razvili na Fakulteti za elektrotehniko.
V svetu kibernetske varnosti je zgodba o računalniškem virusu Stuxnet, ki so ga prvič odkrili leta 2010, postala prava legenda. S svojo zapletenostjo in z domnevnim političnim ozadjem še vedno prevzema tehnološke navdušence, novinarje in vse ljubitelje skrivnostnih pripovedi. To je zgodba o operaciji ameriško-izraelskih obveščevalnih agencij proti iranskemu jedrskemu programu, ki je ušla izpod nadzora ter opozorila svet, kako hitro lahko tovrstna orodja pristanejo v rokah kriminalcev ali drugih držav.
Andrew Smith se v svoji novi knjigi Devil in the Stack (Hudič v kopici) spopada z dejstvom, da računalniški kod neovirano in vse hitreje pronica na vsa področja našega obstoja.
Britansko zagonsko podjetje Wayve za razvoj samovozečih avtomobilov se je usmerilo proti zahodu. Njegovi avti so se naučili voziti po londonskih cestah, a je podjetje napovedalo, da bo tehnologijo začelo preizkušati tudi na cestah v San Franciscu in okolici. To predstavlja nov izziv, saj bo njegova umetna inteligenca morala preklopiti z vožnje po levi strani vozišča na vožnjo po desni.
Profesionalni posnetki s koncertov oziroma njihovih prenosov se lahko znajdejo tudi na albumih, medtem ko so videoposnetki obiskovalcev s telefoni zgolj potrata časa. Posnetek je tako poln hrupa, da je kasnejše poslušanje naporno za ušesa in okolico. A dandanes so tudi ti amaterski posnetki bistveno boljši kot pred desetletji. Ne zaradi amaterjev, temveč proizvajalcev pametnih telefonov. To je tudi razlog, da lahko po telefonu govorite v hrupni množici.
Od konca 90. let so baterije v moderni elektroniki skoraj brez izjeme litij-ionske, napredek pa je vsako leto težavnejši. Z naraščanjem njihove priljubljenosti in števila elektronskih naprav pa so se pojavili povsem netehnološki problemi virov litija, njegovega pridobivanja in uporabe kobalta, niklja in bakra kot nujnih pomočnikov. Pod litijem v periodnem sistemu najdemo natrij, ki se že uporablja v večjih sistemih.
Mediji so zagrabili kost o prepovedi mobilnih telefonov v šolah, naklonjenost tej ideji pa je moč zaznati po vsej Evropi. A pod senzacionalističnim naslovom »restriktivnega ukrepa« se skriva precej osnovna ideja umika zasebne oziroma nenadzorovane rabe mobilnih telefonov iz učnega procesa. Kar ni nič novega.
Android, vodilni mobilni operacijski sistem na svetu, se ponaša z bogato zgodovino inovacij in prilagodljivosti. Že od samega začetka je uporabnikom omogočal personalizacijo in ustvarjanje edinstvene izkušnje. Z leti je predstavil številne funkcije, da bi našel optimalno ravnovesje med uporabnostjo in inovativnostjo. A vse niso bile dolgoročno uspešne. Nekatere, sprva obetavne zmožnosti, so sčasoma izgubile pomen in nazadnje izginile.
Točno dve leti mineva, odkar je podjetje OpenAI s svojim ChatGPT dvignilo veliko prahu in začelo novo obdobje. Dogodek, zapisan v zgodovino, in obdobje, ki ga marsikdo med nami že v popolnosti živi.
Spet se je zgodilo, da v Evropi ključna tehnološka novost zamuja, potem ko spočetka ni bilo gotovo, da jo bomo sploh dobili. Čeprav Apple krivi evropsko zakonodajo, ki da je preveč nepredvidljiva, krivda ni le na eni strani. Apple je tehnološki velikan, kar v Evropi prinaša strožji nadzor in več obveznosti. Če gre verjeti zadnjim napovedim, bo zamuda zgolj polletna.
… dovolj glasbe, bi lahko zaključili, ko smo se letos spet lotili primerjave »cenejših« pametnih telefonov. Tistih torej, ki jih lahko na slovenskem tržišču v prosti prodaji dobimo za manj kot 300 evrov.
Tako kot je Charles Babbage za svoj računski stroj potreboval Ado Lovelace, da je spisala program zanj, tako tudi IT-svet potrebuje programerke. In podobno, kot je bila Ada matematičarka, je matematičarka tudi tokratna intervjuvanka Tanja Plavec. Pisanje abstraktnih algoritmov morda povzroča težave mnogim programerjem, ampak ne Tanji. To je njen svet, svet matematike in logike. Njen svet pa niso samo številke, pač pa predvsem njena družina. Kako vse to usklajuje ter kako je zajadrala v IT-svet?
Pametni telefoni so postali večnamenski pripomočki, ki segajo daleč prek osnovnih funkcij klicanja in pošiljanja sporočil, saj so odlično orodje za igre, delo in bančništvo, z vgrajenimi kamerami in ustrezno aplikacijo pa se lahko spremenijo tudi v priročen mikroskop. Pametni telefon lahko ob pomoči aplikacij postane močno orodje za ljubiteljsko mikroskopijo. Čeprav so zmogljivosti pravega mikroskopa za telefon nedosegljive, so te aplikacije izjemno priročne za hiter ogled podrobnosti, bodisi pri raziskovanju narave ali vsakdanjih predmetov.
Ob koncu leta 2024 je čas za priznanja najboljšim dosežkom v različnih panogah. Google je, kot veleva tradicija, objavil izbor najboljših Android aplikacij ter izpostavil ustvarjalni pristop in funkcionalnost. Med njimi so se znašle aplikacije za produktivnost, kreativnost in dobro počutje, medtem ko so bile na področju iger nagrajene tiste, ki so postavljale nove standarde z izjemno grafiko, edinstvenimi zgodbami in vključujočimi mehanikami.
Startpage Spletni brskalnik za preprosto, a zasebno brskanje omogoča obisk izbranega naslova brez razkrivanja lokacije, številke IP ali DNS.
Yin Yang Yin Yang Minimalist Launcher je preprost zaganjalnik s čistim in z urejenim uporabniškim vmesnikom za uravnoteženo digitalno življenje s telefonom.
Vsako podjetje si želi imeti najsodobnejšo zaščito pred kibernetskimi napadi, zlasti ker so ti napadi vedno pogostejši in nevarnejši. Ranljivosti, napake in prevare lahko posamezno podjetje stanejo na milijone evrov. Zelo hitro se zato tam pojavi misel: Kaj pa, če bi za našo kibernetsko varnost skrbel nekdo drug?
Za kibernetskimi napadi so ljudje, prav tako na strani obrambe. Težava je predvsem v tem, da je zadnjih veliko premalo. Tudi v Sloveniji.
Univerze, fakultete in šole so relativno lahek plen za napadalce, sploh tiste brez lastnega IT-osebja in varnostnih strokovnjakov.
Informatiki se ob zgornji izjavi zdrznejo in zamahnejo z roko – saj ne ve, kaj govori/piše. Pa ve. Ker ni klasično ozkogled. V svetu IKT je v vseh poklicih močno dominanten moški spol. Žensk je za enoštevilčni odstotek, torej manj kot desetina. Če bi začeli delati na tem področju, da bi zmanjšali razkorak med spoloma, bi kar naenkrat cela vrsta kadrovskih težav, povezanih s pomanjkanjem IKT-strokovnjakov, izginila.
Mikroračunalništvo se od sredine 70. let naprej neprekinjeno razvija. Proizvajalci zasebni uporabi najprej niso posvečali posebne pozornosti. Priložnost za množično prodajo so videli zlasti v napravah za poslovno uporabo. Pri nas so prve poslovne mikroračunalnike izdelali na začetku 80., v državo pa so takrat uvozili tudi prve tuje naprave te vrste.
Winamp je bil eden tistih tehnoloških prebojev, ki so v 90. letih prejšnjega stoletja spremenili način, kako ljudje poslušajo glasbo. Večplatformski medijski predvajalnik je bil ključen del revolucije MP3, ki je spremenila glasbeno industrijo in omogočila enostavno deljenje ter predvajanje digitalne glasbe. Winamp je postal priljubljen zaradi svoje preprostosti, močnih možnosti prilagajanja in bogatega nabora funkcij, ki so uporabnikom omogočile, da so predvajalnik prilagodile svojemu okusu.
V ameriškem kongresu trenutno pretresajo več kot 120 zakonskih predlogov, povezanih z ureditvijo področja umetne inteligence (UI). Ti so precej raznoliki.
Naslednja prelomnica na področju umetne inteligence (UI) bodo umetnointeligenčna orodja, ki zmorejo zahtevnejša opravila. Kako bodo delovala?
Že poldrugo desetletje obstaja naslednik legendarnih smsov, ki ima manj spevno kratico RCS. Aktualna različica 2.7, ki je izšla letošnjega junija, podpira praktično vse, kar ima zaprta konkurenca v obliki aplikacij za hipno sporočanje. Da pa bo lahko resnično nadomestila smse, jo morajo podpreti še operaterji in proizvajalci telefonov. Nedavno je to storil še zadnji velikan, zato je RCS zdaj nared za prevzem prestola.
Letos smo dobili prve resne jezikovne modele, ki so bili ustvarjeni v slovenščini, s slovenskimi besedili za slovenske uporabnike. Njihove provenience so zelo različne, nameni uporabe tudi, sporočilo pa je obče. Takšne modele potrebujemo, njihova priprava pa zahteva nekaj znanja, računske moči in predvsem dovolj slovenskih besedil. Vse to pri nas imamo, o čemer smo se pogovorili tudi z avtorjem enega izmed slovenskih modelov.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih