Da bi zagotovili veljavnost elektronskega podpisovanja, ga je treba umestiti v pravni okvir. Podobno kot drugje imamo tudi v Sloveniji ustrezno pravno ureditev (od leta 2000). Ta je nastala (ZEPEP) na osnovi evropske Direktive 1999/93. Zaradi njene ohlapnosti pri implementaciji je Evropska komisija leta 2014 omejila pravila z Uredbo (EU) o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije, krajše eIDAS. Letos smo dobili različico 2.0.
Osebna izkaznica ali potni list na telefonu je všečna ideja, navsezadnje smo na ta način že vajeni uporabljati mobilne vstopnice ali vstopne kartone za letalo. Uporaba osebnih dokumentov pa je vseeno nekoliko zahtevnejši prijem. Evropa je zagnala mega projekt, s katerim naj bi do leta 2026 prestopali meje brez plastičnih dokumentov.
Za pohitritev prenosa podatkov prek internetnega omrežja danes prevladujejo različne tehnike, ki poizkušajo povečati predvsem pasovno širino fiksnih ali brezžičnih povezav. Hitrost pa dejansko ni odvisna zgolj od fizičnih zmogljivosti, temveč ima pomembno vlogo tudi ustrezno delo s podatkovnimi paketi oziroma nadzor nad prenosom podatkov. Hitri protokol FAST odpravlja nekatere ključne probleme aktualne infrastrukture in postreže s trikrat hitrejšo izmenjavo.
Še preden je zaživel tretji rod mobilnega omrežja, je postalo jasno, da temeljne prenosne hitrosti (do 384 Kb/s) ne bodo kos zahtevam, ne samo prihajajočim, temveč tudi trenutnim (internetnim) storitvam. Za omrežje UMTS so bile zato razmeroma hitro pripravljene razširitve, ki bodo na podlagi trenutne infrastrukture povzdignile podatkovni prenos do teoretičnih 14,4 Mb/s, kar ponekod celo prekaša danes razširjene širokopasovne povezave v stacionarnem omrežju.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
