Ko govorimo o pisarniških paketih, je monopol Microsoftovega (MS) Officea tako očiten, da jih praktično ni mogoče opisovati, ne da bi jih vedno znova primerjali z njim. A vendar lahko danes rečemo, da so opisane alternative tako zmogljive in dodelane, da se z MS Office brez težav kosajo in da večinoma brez večjih težav preberejo tudi datoteke v Microsoftovih zapisih (doc, docx, xls ...).
Ko ljudje razmišljajo o Linuxu, je največ dilem glede njegovih omejitev. Še vedno je razširjeno prepričanje, da je prehod na Linux povezan s številnimi težavami pri uporabi grafičnega vmesnika, da je treba znati uporabljati terminal, da programska oprema ni združljiva in da ne bomo mogli opravljati vsakdanjih opravil. Koliko so ti strahovi upravičeni?
Časi, ko je bil ogled TV programov linearen in statičen, so minili. Danes vsi ponudniki ponujajo še dodatne funkcije, kot so videoteka, gledanje z zamikom in še kaj. Vse zato, da bi uporabnike, ki pospešeno bežijo k drugim medijem (beri: internetu), vsaj zadržali, če že ne dodatno pridobili. Preizkusili smo, kateri slovenski ponudniki so tehnološko najnaprednejši.
Ker je Linux pogosto v rabi kot operacijski sistem, ki poganja strežnike in druge sistemsko občutljive računalnike v omrežjih, bi pričakovali, da tudi na področju varnostnih kopij ponuja dobre rešitve. In res, seznam programske opreme je v tem segmentu rabe obsežen in zanimiv, veliko teh orodij pa je na voljo tako v različici za Linux kot tudi za Windows in OSX.
Odprtokodni operacijski sistem je zelo glasbeno navdihnjen, pa naj gre za predvajanje ali produkcijo. V razvoju zvočnih standardov se je v letih resda nekoliko zapletlo, navadnega uporabnika še najbolj zmedejo različni standardi predvajanja zvoka (OSS, ALSA, JACK), a to velja le za zahtevnejše pristope pri nadzoru samega potovanja zvoka od programa do zvočnikov.
Odprtokodna skupnost zmore razviti domala vsako vrsto programov, pri videu pa ni prav posebej uspešna, vsaj če govorimo o resnih rešitvah za nelinearno montažo videa. V preteklosti je bilo nekaj obetavnih pobud, denimo Cinerella ali Lumiera, a je vse ostalo pri obetih, izvedba za resno rabo pa je ostala dokaj omejena.
Če začnemo pri programih za delo z bitnimi slikami, torej tudi s fotografijami, je na prvem mestu tako po prepoznavnosti kot po zmogljivosti nedvomno GIMP (GNU Image Manipulation Program). V bistvu je mogoče reči, da je GIMP povsem primerljiv z veliko dražjimi komercialnimi izdelki za druge platforme.
Ker je Linux pogosto v računalnikih za brskanje po spletu in pisarniško rabo, je pomembno, da ponuja dovolj dobre rešitve tudi za to. Ker je za razvoj tega zaslužna predvsem odprtokodna skupnost, ni presenečenje, da je prvo ime v tej kategoriji Libre Office, znani naslednik Open in Star Officea. Na voljo je tudi za druge operacijske sisteme, a je prav v svetu Linuxa prva izbira. To je namreč najpopolnejši paket, saj ga sestavlja sedem modulov za razna pisarniška in podobna opravila.
Urejanje in obdelava slik z računalniki ni nova pogruntavščina in je že vrsto let tako rekoč standard pri delu s fotografijami. Predvsem Applove tablice so, ker so pač med kreativci vseh vrst nekoliko bolj priljubljene, zahtevale, da se razvijalci posvetijo tudi ponudbi resnejših programov za ta sistem.
Včasih se zdi, kot da so prave filmske in video kamere postale tako rekoč odveč. Morda jih še rabijo v svetu studijske tehnologije, pa za ustvarjanje hollywoodskih celovečercev ali prenose športnih dogodkov, za vse drugo pa je mogoče poskrbeti z drugimi napravami, kot so telefoni in pa seveda digitalni fotoaparati. Ali res?
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
