Ko govorimo o pisarniških paketih, je monopol Microsoftovega (MS) Officea tako očiten, da jih praktično ni mogoče opisovati, ne da bi jih vedno znova primerjali z njim. A vendar lahko danes rečemo, da so opisane alternative tako zmogljive in dodelane, da se z MS Office brez težav kosajo in da večinoma brez večjih težav preberejo tudi datoteke v Microsoftovih zapisih (doc, docx, xls ...).
Ko ljudje razmišljajo o Linuxu, je največ dilem glede njegovih omejitev. Še vedno je razširjeno prepričanje, da je prehod na Linux povezan s številnimi težavami pri uporabi grafičnega vmesnika, da je treba znati uporabljati terminal, da programska oprema ni združljiva in da ne bomo mogli opravljati vsakdanjih opravil. Koliko so ti strahovi upravičeni?
Časi, ko je bil ogled TV programov linearen in statičen, so minili. Danes vsi ponudniki ponujajo še dodatne funkcije, kot so videoteka, gledanje z zamikom in še kaj. Vse zato, da bi uporabnike, ki pospešeno bežijo k drugim medijem (beri: internetu), vsaj zadržali, če že ne dodatno pridobili. Preizkusili smo, kateri slovenski ponudniki so tehnološko najnaprednejši.
Urejanje in obdelava slik z računalniki ni nova pogruntavščina in je že vrsto let tako rekoč standard pri delu s fotografijami. Predvsem Applove tablice so, ker so pač med kreativci vseh vrst nekoliko bolj priljubljene, zahtevale, da se razvijalci posvetijo tudi ponudbi resnejših programov za ta sistem.
Včasih se zdi, kot da so prave filmske in video kamere postale tako rekoč odveč. Morda jih še rabijo v svetu studijske tehnologije, pa za ustvarjanje hollywoodskih celovečercev ali prenose športnih dogodkov, za vse drugo pa je mogoče poskrbeti z drugimi napravami, kot so telefoni in pa seveda digitalni fotoaparati. Ali res?
Prodor videa v mobilne naprave je povzročil, da danes snemamo več kot kdaj prej. Pogrošno drage kamere so že skorajda del preteklosti in zanimive le še za resnejše uporabnike, ki potrebujejo prednosti kamer ali digitalnih fotoaparatov s kakovostnim videom. Toda atraktivnost posnetkov se z večanjem količine videa ni izboljšala, ravno nasprotno - premnogi radi snemajo, a posnetkov v resnici nihče noče gledati, ker so slabi ali, kratko malo, predolgi. Čas je torej za urejanje videa, lahko kar na tablicah.
To, da lahko navijamo računalnike in njihove procesorje, je verjetno jasno že vrabcem na strehi. To, da lahko zelo podobno počnemo tudi s fotoaparati, pa zelo verjetno ni tako zelo znano. Preizkusili smo "navijanje" Canonovih fotoaparatov SLR in Panasonicovih GH-1 in GH-2.
Zasloni, občutljivi za dotik, v svetu predvsem elektronske glasbe niso nič novega, pa so ponavadi imeli omejeno funkcijo nadzora enega ali več parametrov učinkov ali sintetizatorjev. Ker je večina muziciranja povezana z dotikom, so tablice nekako po pričakovanju hitro dobile različne aplikacije, ki omogočajo takšno ali drugačno ustvarjanje, oblikovanje in preoblikovanje zvoka. Predvsem tu vodi Ipad, saj imajo Applovi izdelki za sabo celo vojsko različnih ustvarjalcev, kreativcev in, ne nazadnje, tudi programerjev, ki skušajo ponuditi nove programske zamisli.
Čeprav v bitki operacijskih sistemov največ slave pobereta MacOS in Windows, pa tudi razvijalci odprtokodnega Linuxa ne sedijo križem rok. In čeprav ta sistem v statistikah dosega le od odstotek do dva tržnega deleža, to kljub temu pomeni od 10 do 20 milijonov računalnikov, če verjamemo ocenam, da je teh na svetu približno milijarda.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
