Ekskluzivno smo dobili v roke novi Applov iPad (nič "iPad 3", temveč kar samo "iPad"), ki so ga začeli prodajati v petek, 23.marca. Ker smo imeli v rokah hkrati tudi Samsungovo tablico z nameščenimi novimi Okni 8, se je primerjava ponudila kar sama.
Pri Monitorju smo junija že tretjič opravili večji preizkus pogonov SSD. Ti se še vedno hitro razvijajo, a so že dosegli raven, ko jih z veseljem priporočamo vsakomur. Da ne bi kovačeva kobila ostala bosa, smo se tudi sami lotili prehoda na SSD, a se je izkazal za presenetljivo zahtevnega.
Prvi iPhone je priromal na svet brez danes samoumevne spletne trgovine s programi Appstore. Ta je nastala malo kasneje, podporo zanjo pa je prinesel operacijski sistem različice 2.0.1. V njej je noro veliko programov, ki so razmeroma dobro organizirani, tudi iskanje je lepo izvedeno. Je pa tudi res, da se pri takem številu dober program tudi kaj hitro izmuzne očem.
Voki tokije najdemo v veliko različnih trgovinah, od trgovin z igračami (za otroške modele in t. i. "baby phone" modele) pa do trgovin z elektroniko. Še več teh naprav pa najdemo v spletnih trgovinah, tako domačih kot tujih. Naprav je resnično veliko, cene pa se gibljejo od nekaj deset evrov (pri najcenejših izdelkih iz tujih spletnih trgovin) pa tam do dobrih sto evrov. No, seveda se najdejo tudi bistveno dražji izdelki, a se nam zdi to nekako meja za večino domačih uporabnikov.
Mobilne telefone imamo danes vsi in bolj ali manj vedno in povsod. Pa vendar se je včasih smiselno ozreti tudi po drugih, bolj primitivnih načinih brezžične komunikacije. Vstopimo v svet vokitokijev!
Kolega sta opisala dodatke, ki si jih lahko omislimo za sisteme Windows in Mac OS X, v Linuxu pa so stvari malo drugačne. V tem svetu je takih možnosti res veliko, večinoma pa so vgrajene kar v sama grafična okolja.
Tiskalniki so danes del pisarniškega vsakdanjika, taki, ki dobesedno izdelujejo objekte, torej tiskajo v treh dimenzijah, pa so širši javnosti praktično neznani. Razen seveda v okviru znanstvene fantastike, recimo replikator iz serije Zvezdne steze. Zaradi vse nižjih cen teh naprav se je to področje v zadnjih nekaj letih močno razširilo.
Izlet po spletnih straneh, ki se ukvarjajo s tehnologijo in računalništvom, je danes videti kot sprehod po nasadu jablan. Največ se govori o Applu, predvsem o njihovem tabličnem računalniku iPad. Končno pa je prišel resnejši odgovor konkurence, ki naj bi odpravil sedanjo monotonost na trgu tabličnih računalnikov, kjer kraljuje jabolčni iPad.
Iz dneva v dan beremo o Applovem iPadu in o njegovem presenetljivem vplivu na najrazličnejša področja, za petami pa mu je silno veliko zaenkrat le napovedanih tablic, na katerih teče uporabniški sistem Android. Tako iPad kot prihajajoče Android tablice pa so kot nalašč za tiskane medije, ki v njih vidijo rešitelje pred odprtim svetom interneta, ki jim odžira bralce, hkrati pa vrača vse premajhen dohodek. Tem medijem se pridružujeta tudi slovenska časopisa Delo in Dnevnik.
Založniki časopisov, revij in drugih tovrstnih publikacij so v krizi, po vsem svetu. Bralne navade se spreminjajo, na voljo je internet, kjer je vse zastonj. Predstavitev Applovega iPada je za to vejo industrije prava "luč na koncu predora", saj, vsaj v tujini, uporabniki novo tablico množično uporabljajo tudi za branje. Kaj pa pri nas? Preizkusili smo Delo na iPadu in Dnevnik na Samsung Tabu, ki ga poganja Android.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
