Od zadnjega velikega testa brskalnikov je minilo poltretje leto, kar je za ta segment programske opreme zelo veliko. Internetne tehnologije sodijo med najhitreje razvijajoča se področja, zato si oglejmo, kakšne novosti so pripravili izdelovalci velikih in kje svoje niše iščejo pisci manjših brskalnikov. Svet je danes precej drugačen kot leta 2014.
Babilonci so želeli sezidati mesto in stolp, ki bi segal do nebes. Ker se je bogu to zdelo nečimrno, jim je zmešal jezike, da se niso mogli razumeti, in so se razkropili po vsem svetu. Danes smo vnovični postavitvi stolpa bliže kot kdaj prej, saj je strojno prevajanje že zdavnaj postalo uporabno in se pri enostavnih besedilih že spogleduje s človeškimi prevajalci. Manjka le še pika na i.
Starih »internetnih« naslovov IPv4 je dobre štiri milijarde, od tega je poldruga milijarda dodeljena ZDA. Če gre verjeti geolokacijskim storitvam, ki ponujajo ugotavljanje fizične lokacije posameznega naslova IP, je več kot 600 milijonov dodeljenih odročni kmetiji sredi Kansasa. Ta štirinajst let stara napaka je stanovalcem povzročila nemalo težav.
Sredi oktobra je v Samsungu vladalo obsedno stanje. Manj kot dva meseca po predstavitvi novega telefona Galaxy Note7 so sprejeli težko odločitev, da telefona ni mogoče rešiti. Ustavili so proizvodnjo, poltretji milijon kupcev po svetu pa pozvali, naj nevarne telefone vrnejo. Težave so se s tem šele začele.
Avtokamere so zlasti v Rusiji že dlje časa zelo priljubljene, ker uporabnikom pomagajo razjasniti okoliščine prometnih nesreč, v internetu pa poskrbijo za neskončne ure zabavnih in tudi grozljivih posnetkov. Ker so cenovno dostopnejše, o njihovi rabi premišljuje tudi čedalje več Slovencev. Preizkusili smo šest modelov, jih primerjali z brezplačnimi alternativami v obliki aplikacij za pametne telefone in preverili, ali jih je pri nas in v soseščini sploh dovoljeno uporabljati.
Avstralci so ugotovili, da GPS tam doli stalno laže za poldrugi meter, zato bodo svoj kontinent premaknili za dva metra, da bodo vsaj leta 2020 na pravem mestu. Do tedaj bodo poiskali trajnejšo rešitev, dodajajo, ker nenehno premikanje res ne vodi nikamor.
Izdelovalci električnih avtomobilov nam dopovedujejo, da je prihodnost avtomobilov samovozeča in električna. Zagotovo bo samovozeča, da pa bo lahko električna, bo morala najprej postati litijeva. Množična uporaba električnih avtomobilov bo terjala večjo proizvodnjo litij-ionskih baterij, kar ni zastonj in brez vpliva na okolje. Litij namreč v baterijah potrebuje strupene pomočnike, in to ne malo.
Preizkusili smo enajst UPSov treh različnih izdelovalcev (APC, Socomec, Eaton) iz več različnih cenovnih razredov in ugotavljali, pri katerem za svoj denar dobimo največ. Primerjali smo tako surove fizikalne lastnosti, kot je avtonomija pri konstantnem bremenu, kot tudi paket celotne ponudbe, enostavnost rabe in prijaznost do uporabnika. Izkazalo se je, da za malo denarja dobimo manj in slabšo elektriko, a je ta tudi manj hrupna.
Pred 30 leti je hekerjem in računalniškim virusom uspelo v najslabšem primeru izpisati na zaslon kakšne hudomušne enovrstičnice. Pred dobrim desetletjem so uničevali osebne računalnike in podatke na njih, a je bila škoda omejena. Danes so na udaru banke, bolnišnice, jedrske centrifuge. Jutri bo internet stvari (IoT) v internet priključil tudi vaša garažna vrata, hladilnik in črpalko za bazen. Hekerji so že zdavnaj zavihali rokave.
Ko se je Apple uprl sodni odredbi, po kateri bi moral FBIju izdatno pomagati pri lomljenju varnosti operacijskega sistema iOS na iPhonu, je kazalo, da se bo pat položaj vlekel mesece. Toda le nekaj tednov zatem je FBI sporočil, da jim je telefon pomagala odkleniti neimenovana tretja stranka. Kako neki?
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
