Božiček mi je prinesel prav posebno darilo: opazoval sem lahko, kako na družbenih omrežjih klijejo teorije zarote, kako bizarne ovinke ubirajo in kako čredni nagon hrani tudi najnizkotnejše vzgibe. Imel sem sedež v prvi vrsti.
Globoko pod morjem, daleč od oči javnosti in organov pregona, leži več sto optičnih kablov, ki povezujejo celine in omogočajo moderno življenje. Čudež moderne hipne komunikacije je življenjsko odvisen od tisočev kilometrov stekla, po katerem se vsako sekundo pretakajo terabiti informacij. Ker ni prave alternative, so podmorski kabli tarča skupin z nepoštenimi nameni.
Čedalje več storitev nam omogoča, da nastavimo dvostopenjsko preverjanje pristnosti ob prijavi. Za vstop ne zadostujeta več zgolj uporabniško ime in geslo, temveč moramo posredovati tudi enkratno geslo, ki ga ustvari pametni telefon ali namenska naprava. Tak način prijave precej omeji možnosti za vdor. Kako telefon ustvari veljavno enkratno geslo, če nima povezave z internetom?
Zagovorniki kriptovalut pogosto poudarjajo, da je ena izmed glavnih prednosti odsotnost centralne avtoritete, kar prinaša neizpodbojnost transakcij. Najočitneje to opazimo pri vdorih in krajah, ko lahko ves svet spremlja, kam so odpotovali denarci, a jih nihče ne more vzeti in vrniti. In doslej je bilo takih incidentov res veliko.
V zadnjih treh letih je postala javna ponudba kriptožetonov priljubljen in donosen način financiranja novih projektov, ki imajo potencial razrasti se v uspešna podjetja. Dandanes lahko vsakdo izda svoje kriptožetone, ki jih ponudi željnim investitorjem. V minutah lahko zbere milijone. Z zbrano uveljavljeno kriptovaluto potem financira svoj projekt, vlagatelji pa pričakujejo donos zaradi uspeha ideje in s tem povezane rasti vrednosti kriptožetonov.
Kriptovalute so mnogim prinesle znatno premoženje, zato je čedalje pogostejše vprašanje, kolikšen delež si bo odrezal Furs. Ker je področje novo, ni nejasna le višina obdavčitve, temveč tudi čisto tehnično vprašanje – kako pravilno napovedati te prihodke. Obrnili smo se na Furs, kjer so nam prijazno in obširno razložili, kako dati cesarju, kar je cesarjevega. Za nestrpne: cesar ne zahteva veliko.
V zgodovini ne manjka primerov, ko je vrednost kakšne dobrine tako hitro zrasla, da so jo ljudje začeli kupovati samo zato, da bi jo dražje prodali naprej. Najsi gre za čebulice tulipanov, delnice, nepremičnine ali kriptovalute, vzorec je vedno podoben. Eksplozivni rasti, ki jo spremljajo zgodbe o novopečenih bogataših, sledita nenadna sprememba in agonija dolgega upadanja. Se v zadnjih stoletjih res nismo ničesar naučili?
Medtem ko je identiteta izumitelja bitcoina zavita v tančico skrivnosti, so izvori številnih drugih kriptovalut precej jasnejši. Nekatere so postavili posamezniki, druge organizacije, tretje so nastale kot parodije. Precej novodobnih bogatašev najdemo med temi izumitelji, pridružujejo pa se jim še najzgodnejši uporabniki, ki so svojčas za drobiž nakupili ali narudarili danes milijone vredne količine kriptovalut.
Vse od izida slavnega članka, v katerem je opisan ustroj bitcoina, zlasti pa od prve večje rasti tečaja, se ljudje sprašujejo, kdo je Satoši Nakamoto. Identiteta skrivnostnega izumitelja bitcoina je uganka, ki po zanimanju prekaša skrivnost roparja D. B. Cooperja ali Jacka Razparača. Do zdaj so še vsi poizkusi vodili v slepe ulice in v resnici sploh ne vemo, ali je Satoši Nakamoto en človek.
V računalništvu se redko zgodi, da kakšna odkrita ranljivost pesti vse modele naprav, ki so izšli v zadnjih dveh desetletjih. Še redkeje se zgodi, da spremeni razmišljanje, zgradbo in način, kako računalnike izdelujemo in kako delujejo. V začetku januarja razkrite ranljivosti v modernih procesorjih so povzročile prav to. Novi procesorji ne bodo nikoli več takšni, kot so bili. Stari procesorji pa bodo počasnejši.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
