Do predstavitve tega modela so imeli manj zahtevni kupci Dellov, ki so želeli imeti v lasti monitor z nekoliko bolj kakovostno matriko, pred seboj težko odločitev. Izbrati 23-palčni »rekreativni« model ali polprofesionalni model, velik 24-palcev, in pridobiti tistih dodatnih 120 pik višine.
Še pred časom je bila večina uporabnikov zadovoljna z velikim zaslonom, ki je premogel kar največjo ločljivost po razumni ceni. Toda kmalu je postalo očitno, da zmogljivi pametni telefoni v resnici ponujajo boljšo sliko, čeprav kar nekoliko manjšo. Razlog? Kotna vidljivost. In uporabniki smo postali izbirčni tudi pri monitorjih, naenkrat je pomembno tudi še kaj drugega kot zgolj velikost in ločljivost. Navsezadnje – če lahko za telefon odštejemo 500 evrov in več, se lahko podobno potrudimo tudi za napravo, v katero gledamo osem ur na dan in več, ali ne?
Ko se odločamo za tisk foto knjige, verjetno večina najprej pomisli na ceno, ki jo bo ponudnik zahteval od nas. A bi bilo bolje, ko bi pomislili na kakovost vmesnika, s katerim si bomo "postavili" oz. uredili želeno knjigo.
Izbrali smo 12 "tiskarjev" foto knjig in jim anonimno ponudili v tisk naše vrhunske jamske fotografije. Izkazalo se je, da so do uporabnika prijaznejši urejevalni programi, ki niso spletne narave, da pa bodo tisti, ki res "obvladajo", še najraje izbrali ponudnika, ki bo sprejel že (v lastnem programu za DTP) urejen izdelek formata PDF.
Če za delovno mizo vedno sedimo sami in monitor vedno gledamo pod pravim kotom, bo dovolj dober tudi najcenejši monitor, torej tisti, ki stane veliko manj kot tokrat preizkušeni modeli. Vsaj če se ne greste (pol)profesionalne grafične rabe. Če pa se vidni kot na monitorju spreminja, oziroma če na površino monitorja občasno gleda še kdo (od strani),se bo nakup monitorja z matriko IPS ali MVA izplačal.
Človeška narava je takšna, da želimo vedno več, vendar včasih nismo povsem prepričani, ali to res potrebujemo in zakaj. Podobno je tudi pri računalniških monitorjih, ki so že nekaj časa tega prerasli v mere, ki so zajetnejše kot mere naših televizijskih sprejemnikov pred desetletjem.
Digitalne fotografije so že dlje časa več kot le domena računalniških monitorjev. V zadnjem času jih marsikdo pokaže znancem kar na vedno boljših zaslonih prenosnih telefonov, kjer je silno prijetno listati po fotografijah, predvsem pri modelih, občutljivih za dotik. Toda stik s fotografijo je najbolj pristen takrat, ko jo držimo v rokah. Tam se šele zares konča zgodba vsakega posnetka.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
