Pred dobrim desetletjem je Google ob koncu leta prvič pripravil Zeitgeist, letni pregled najbolj priljubljenih iskalnih pojmov, pri čemer se je osredotočal na različne fenomene, ki so iskanje pognali v višave. Podobno danes počnejo tudi pornografske spletne strani.
Tehnologija pride v zrela leta, ko jo praviloma menjate šele takrat, ko dokončno odpove ali pa je popravilo dražje od nove. Praviloma po kakem desetletju, tako kot pralni stroj, hladilnik ali sesalec. In tudi računalniki počasi prehajajo v zrelo dobo, saj tudi več let stari še vedno spodobno delujejo. Če pa jim zamenjate drobovje in namesto vrtečega diska vgradite SSD ter malo povečate pomnilnik, bo računalnik dober še za nekaj let. In moškim v zrelih letih tak počasnejši ritem pride kar prav, saj na računalnike gledamo kot na ljube hlače. Četudi je tu ali tam kaka luknja, nam je tista krpa blaga prirasla k srcu (oziroma k drugemu delu telesa). A tudi najhitrejše računalnike počasi preobložimo s slikami, glasbo in filmi, da je odhod v trgovino neizbežen.
V preteklem stoletju je televizija, tako kot desetletja prej radio, v naša domača življenja vnesla precej sprememb. A če smo si želeli ogledati atraktivne vsebine, smo morali program spremljati v živo. Ob predvajanju bolj priljubljenih oddaj, kot je bila v šestdesetih nadaljevanka Mestece Peyton, so mestne ulice kar opustele.
Preskok v novo leto kar kliče po letni bilanci in božično/novoletno zbiranje zamisli za darila je primeren trenutek, da se ozremo na leto, ki se poslavlja, in se zamislimo nad stvarmi in idejami, ki jih je človeška inteligenca pridelala v njem.
V petdesetih in šestdesetih letih, ko so raziskovalne inštitute polnili vedno hitrejši računalniki, so se hitro kopičile količine ustvarjenih podatkov. Izdelovalci računalnikov so zato povečevali zmogljivosti za shranjevanje podatkov, toda načini, ki so bili v rabi prej, so bili bodisi dragi in okorni, kot na primer trdi diski, ali zastareli, kot luknjane kartice in trakovi.
Žepna računala so nedvomno najboljši prijatelji inženirjev. Vsaj bili so. Te čudežne škatlice so pred desetletji omogočile izjemen preskok, z njimi so številni inženirji začeli premetavanje številk izrabljati v svojo korist. A dandanes je blišča kalkulatorjev ostalo bore malo, saj lahko tudi nekoliko boljše kupite v lokalni špeceriji za ceno kavice ali dveh.
Kompaktni diski (CDji ali, tudi, zgoščenke), zadnji mehanski nosilci zvoka, počasi tonejo v zgodovino. Večina glasbe se danes pokupi v elektronski obliki, shranjene nekje v oblaku, predvajalniki CDjev pa so že dolgo tega izgubili svojo tehniško napredno draž in večina najnovejših računalnikov sploh nima več reže za CDje in njihove računalniške sorodnike.
Basic je programski jezik, ki je v sedem- in osemdesetih osvojil svet ter marsikateremu takratnemu mladeniču omogočil hiter skok v svet računalništva. Takratna kombinacija programske in strojne opreme prvih domačih/osebnih računalnikov je ponujala izjemne možnosti razvoja idej, ki je računalništvo izstrelilo v povsem nove orbite, pri čemer je Basic igral pomembno vlogo.
Piše se leto 2015 in če bi smeli verjeti Holywoodskim spektaklom izpred treh desetletij, bi se morali sedaj najstniki naokoli preganjati na lebdeči rolki, kot se je Michael J Fox v filmu Nazaj v prihodnost 2. A kaže, da so filmarji ob napovedovanju prihodnosti vsaj tako zmotljivi kakor pravi strokovnjaki.
»Ali ste izdelali varnostno kopijo?« je vprašanje, ki ga računalnikarji ponavljamo vedno znova in znova (»Zakaj ne?« je verjetno naslednje na seznamu največkrat zastavljenih), saj je pomembne podatke pametno imeti spravljene na več mestih. Pa ste kdaj pomislili kako bi bilo izdelati varnostno kopijo – interneta?
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
