Arhive si laiki često predstavljamo kot zaprašene sobane, v katerih so škatle s starimi dokumenti, kakšni res antični pa so varno spravljeni za steklom v inertni atmosferi. Moderni arhivi so še vse kaj več, predvsem pa se soočajo z naraščajočo digitalizacijo, zaradi česar čedalje več podatkov nastaja v elektronski obliki. Metode prevzema in hranjenja so se morale temu ustrezno prilagoditi. Moderni arhivi imajo tako tudi terabajte diskovnih polj.
Na Zemlji smo se kar razvadili, da na vsakem koščku pričakujemo pokritost z globalnim navigacijskim sistemom ter dostop do interneta. Na Mesecu je ta hip še drugače, saj si mora vsaka misija s seboj peljati plovilo ali satelit, ki omogoča komunikacijo z Zemljo. Evropska vesoljska agencija želi še v tem desetletju univerzalni satelitski komunikacijsko-navigacijski sistem na Mesecu, ki bi ga zgradili zasebniki.
Avgusta je Apple dvignil veliko prahu z napovedjo, da bo v boju proti otroški pornografiji začel »skenirati« fotografije na telefonih. Strokovnjaki so kmalu razstavili Applov algoritem in pokazali, da je slabši od obstoječih rešitev. Apple je moral stopiti korak nazaj in septembra sporočiti, da za zdaj še ne bo vohljal po telefonih.
Kvantni računalniki so v desetletju prehodili osupljivo pot do 66 kubitov, a še vedno ostajajo na ravni prototipov. Rešujejo probleme, s katerimi se učimo njihovih lastnosti, medtem ko zasedajo cele sobe in zahtevajo vsak svojo specifično programsko opremo. A premiki se dogajajo na vseh področjih: pri zmogljivosti, miniaturizaciji in univerzalnosti.
Uporabniki interneta imajo z oglasi kompleksen odnos. Nihče jih ne mara prav posebej, a brez njih brezplačnega interneta, kolikor ga je še, sploh ne bi bilo. Več kot 40 odstotkov uporabnikov spleta uporablja orodja za blokiranje oglasov, ki gredo na živce založnikom, ker jim neposredno odžirajo kruh. Razvili so orodja za blokiranje blokiranja oglasov ter orodja proti tem. Tekma med oglaševalci in uporabniki ne more imeti zmagovalca.
Novi televizorji nimajo več energijskih oznak A+++, temveč F ali G. Evropska komisija je namreč ugotovila, da je bilo odličnjakov preveč, zato je zaostrila kriterij. Preverili smo, kaj to pomeni v praksi, koliko porabijo in koliko nas bo to stalo.
Optične povezave pod morsko gladino že več kot tri desetletja povezujejo svet. Še do pred petimi leti je bilo samoumevno, da to hrbtenico modernega interneta polagajo in vzdržujejo konzorciji telekomunikacijskih operaterjev. V zadnjih letih pa so jih začeli po desni prehitevati tehnološki giganti, kot so Facebook, Google in Amazon, ki tekmujejo s svojimi storitvami v oblaku. Zanje pa potrebujejo več, kot jim ponujajo operaterji. Začela se je bitka za morsko dno.
Danes na cestah še prevladujejo avtomobili na fosilna goriva, a pritisk za prehod na električna vozila je močan. Njihova prodaja raste, toda šele zdaj prihajamo do prve pomembne prelomnice. V bližnji prihodnosti bodo baterijski sklopi v prvih modelih iztrošeni, nato pa bo teh čedalje več. V litij-ionskih baterijah je preveč predragocenih in prestrupenih snovi, da bi jih odlagali na smetišča, zato je nujno recikliranje. Tu pa dobrih rešitev še ni.
S satelitskim internetom je bilo do vstopa podjetja SpaceX podobno kot z električnimi avtomobili. Saj so obstajali, a v svoji mikroniši in brez vidnosti v širši javnosti. Tehnološki napredek in povečano zanimanje zanje skupaj z dobrim marketingom pa so tehnologijo približali sleherniku. Prihodnje leto bojda tudi pri nas.
Cilj je isti, poti do njega pa je več. Širokopasovni dostop do interneta lahko dobimo po optičnih vlaknih, telefonskih paricah ali kabelskem omrežju. Čeprav so optične povezave najhitrejše, ima vsaka tehnologija svoje prednosti in slabosti. Vsaj ko pridemo iz laboratorijev v resnični svet. Kljub jasnim trendom v smeri optičnih povezav se tudi druge tehnologije še vedno uporabljajo, nameščajo in razvijajo.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
