Različni pomnilniki v računalniku so bodisi hitri bodisi obstojni, vsi pa so precej dragi. Spremembe pričakujemo od novih tehnologij, ki bodo pomnilnik napravile manj kompleksen, zaradi česar bo hitrejši, cenejši in obstojnejši. In morda se bodo računalniki prihodnosti končno vključili v hipu, ne da bi se zaganjali in nalagali. Čas bi že bil.
Strojno učenje je z rastjo količine podatkov, ki bi jih bilo koristno analizirati, in čedalje zmogljivejšimi računalniškimi sistemi z miz raziskovalnih inštitutov prispelo v gospodarstvo. Pri tem mu obilno pomagajo tehnološki velikani, ki so pripravili vrsto bolj in manj specializiranih orodij za različne uporabe pridobitev strojnega učenja. Google Natural Language API je namenjen analizi naravnega besedila.
Povezava z internetom je vsaj v razvitem delu svetu postala samoumevna ne glede na kraj. Če pa želimo kdaj resneje potovati po vesolju, bomo internetno povezavo potrebovali tudi tam.
Avstralci so ugotovili, da GPS tam doli stalno laže za poldrugi meter, zato bodo svoj kontinent premaknili za dva metra, da bodo vsaj leta 2020 na pravem mestu. Do tedaj bodo poiskali trajnejšo rešitev, dodajajo, ker nenehno premikanje res ne vodi nikamor.
V Las Vegasu že od leta 1993 vsako leto priredijo eno največjih hekerskih konferenc na svetu. Letošnji Defcon, ki je potekal od 4. do 7. avgusta, je vnovič postregel s prikazom najrazličnejših atraktivnih možnosti, kako vdreti v računalniške sisteme ali jih drugače prelisičiti. Varni niso niti pametni avtomobili, letališča in domači termostati.
Izdelovalci električnih avtomobilov nam dopovedujejo, da je prihodnost avtomobilov samovozeča in električna. Zagotovo bo samovozeča, da pa bo lahko električna, bo morala najprej postati litijeva. Množična uporaba električnih avtomobilov bo terjala večjo proizvodnjo litij-ionskih baterij, kar ni zastonj in brez vpliva na okolje. Litij namreč v baterijah potrebuje strupene pomočnike, in to ne malo.
Vdori, napake in okvare se dogajajo, a neodgovorno bi bilo razmišljati, da proti temu ne moremo nič. Marsikaj lahko storimo, da tveganja zmanjšamo. Dobre prakse segajo od strojnega do programskega vidika. Da bi nam računalnik čim zanesljiveje služil in nam povzročal čim manj sivih las, ga moramo vzdrževati in primerno negovati. Skrbeti moramo za posodobitve, sprotno zaščito, nadzor internetnega prometa in, ne nazadnje, tudi prezračenost. Varnostne kopije pa so seveda samoumevna preventiva.
Današnja tehnologija je ustvarjena z enostavnostjo rabe, funkcionalnostjo in zlasti dobičkom v mislih, anonimnost pa je odrinjena nekam vstran. Varovanje zasebnosti pri uporabi računalnikov vseh oblik zato terja zavesten napor. Potrebujemo kombinacijo pravilnih nastavitev, ustrezne programske opreme in dobrih praks. Če ne želite vesoljnemu svetu razkrivati, da se še vedno navdušujete nad Spice Girls, berite naprej.
Preizkusili smo enajst UPSov treh različnih izdelovalcev (APC, Socomec, Eaton) iz več različnih cenovnih razredov in ugotavljali, pri katerem za svoj denar dobimo največ. Primerjali smo tako surove fizikalne lastnosti, kot je avtonomija pri konstantnem bremenu, kot tudi paket celotne ponudbe, enostavnost rabe in prijaznost do uporabnika. Izkazalo se je, da za malo denarja dobimo manj in slabšo elektriko, a je ta tudi manj hrupna.
Računalniško učenje se je iz univerzitetnih laboratorijev prebilo najprej v industrijo in naposled do končnih izdelkov. Ne da bi vedeli, ga uporabljamo pri iskanju po slikah, prikazu sorodnih izdelkov v spletni trgovini, filtriranju spama, računalniškem prevajanju in pomenkovanju s Cortano ali Siri. Izkoristite pa ga lahko tudi na svojih podatkih, za kar vam ni treba izumiti tople vode, temveč zadostuje, da uporabite pripravljene programske vmesnike API.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
