Prvi Applov ultra tanki prenosnik, MacBook Air, je bil pred leti med "geeki" zaradi podhranjenosti deležen nemalo zavijanja z očmi. Označen je bil kot zelo dobra vaja v oblikovanju in nič več. Časi se spreminjajo, želje in potrebe pa tudi, zato letošnji Air vsekakor sodi nekaj stopničk više.
Kar priznajmo: ko se odločamo za nakup računalnika, navadno najprej primerjamo merljive tehnične podrobnosti strojne opreme različnih modelov, ki smo jih uvrstili v ožji izbor. Tudi pri iskanju spletnega brskalnika ali kakšne druge programske opreme z veseljem preverimo rezultate primerjalnih preskusov SunSpider ali V8, da bi svoje delo opravili kar najhitreje. Ko bi le bila izbira najhitrejšega računalnika tako preprosta ...
Apple je z iPhonom nedvomno korenito pretresel trg pametnih telefonov, tako zaradi genialnih zamisli pri razvoju strojne in programske opreme kot tudi zaradi spornega zaprtega ekosistema programske opreme, nad katerim ima popoln nadzor zgolj to podjetje. Vso programsko opremo neodvisnih razvijalcev namreč pred prihodom v prodajalno App Store preverijo Applovi inženirji, saj mora ustrezati natančno določenim pravilom.
Steve Jobs je verjetno najsrečnejši človek na svetu, ko v osrednjem nagovoru na Applovi razvijalski konferenci ali ob kakem podobno slovesnem dogodku potegne iz žepa najnovejšo izvedbo nesporno najbolj razvpitega mobilnega telefona iPhone. Ves svet namreč čaka, ali bo pokazal najboljši telefon doslej. Podobno je bilo tudi junija letos na zadnjem WWDC. Samo nasmeh je bil bolj grenak.
Prvič, pametni telefoni postajajo zanimivi za vsakogar in ne več samo za zahtevne poslovneže, kot je veljalo včasih. In drugič, pametni telefoni so danes v resnici le tisti, ki jih izdeluje Apple (iPhone), in tisti, ki jih poganja Googlov Android. Vsi drugi jim v resnici ne sežejo do kolen, čeprav po prodajnih številkah še vedno vodi Symbian (z Nokio), je zelo visoko še Blackberry in še vedno je na voljo nekakšen Windows Mobile. Če iščete pravi "ročni računalnik", se torej odločajte med Applom in Googlom.
Čas revolucije med "pravimi" računalniki očitno še ni nastopil, zato smo vzeli pod drobnogled zgolj rahlo posodobljenega iMaca, nekoč Applovega paradnega konja, a le dokler je bila del imena podjetja še beseda Computer.
Ko sem brskala po internetnih straneh, sem med drugimi našla tudi vašo stran. Zato sklepam, da bi mi vaša pomoč prišla prav. Hodim na ekonomsko fakulteto in pri enem izmed predmetov moramo narediti seminarsko nalogo. Moja naloga je opisati in navesti razlike oziroma primerjati Oracle in MySQL. Ne vem, kaj narediti. Zato se obračam na vas z željo, da bi mi kako pomagali. Za odgovor se vam že vnaprej iskreno zahvaljujem in vas lepo pozdravljam!
Posledica odprtokodne narave Linuxa so različne distribucije tega operacijskega sistema. In kljub temu da jih je po nekaterih podatkih že blizu 300, skoraj nobena izmed njih ni prav posebej primerna za povprečnega slovenskega uporabnika, ki se želi spoznati z Linuxom.
Windows 95 je pred skoraj desetimi leti uvedel novost, ki ni bila nikoli toplo sprejeta. Vsaka mapa, ki smo jo odprli, se je pokazala v novem oknu in odščipnila dragocen kos prostora na zaslonu. Prepričani smo lahko, da si razvijalci podobnih spodrsljajev ne bodo več privoščili ...
Nekoč je veljalo, da Linux podpira premalo strojne in ponuja premalo programske opreme, da bi se uveljavil v namiznih računalnikih. Danes je Linux na teh dveh področjih vsaj po oceni nekaterih že dosegel Windows, po ekonomičnosti, stabilnosti ter zaščiti pred virusi in podobno nesnago pa je celo v ospredju. Zakaj se torej ne uveljavi vidneje na namizju?
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
