Banke prihodnosti
Bančne poslovalnice se še vedno šibijo pod marmorjem, ki smo ga vajeni že desetletja, le vedno bolj prazne so in vedno manj jih je. Naredile so namreč vse, da so svoje poslovalnice preselile kar v naše domove. In prav je tako.
Bančne poslovalnice se še vedno šibijo pod marmorjem, ki smo ga vajeni že desetletja, le vedno bolj prazne so in vedno manj jih je. Naredile so namreč vse, da so svoje poslovalnice preselile kar v naše domove. In prav je tako.
Evernote Scannable. Aplikacija podjetja Evernote, namenjena hitremu in enostavnemu optičnem branju dokumentov, ki jih v digitalni obliki shranimo v njihovo oblačno shrambo.
Priiznajmo si, računalniki, programska oprema, informacijska infrastruktura, »oblaki«, vse skupaj počasi postaja tolikšno, tako zapleteno in zahtevno, da je že skorajda neobvladljivo. Oziroma je obvladljivo le z zelo velikim vložkom kapitala, tako finančnega kot izobraževalnega in človeškega. Zaenkrat še.
Osebno se imam za dokaj prizemljenega uporabnika tehnologije, ki ne verjame v teorije zarote. Vsaj ne tako zelo, da bi na vsakem koraku opozarjal na množico različnih lobijev, ki nam menda krojijo življenje. Od farmacevtskih in biogenetskih do, seveda, državnih. Res pa je, da sem bil o tem stališču v zadnjih letih že prisiljen vnovič razmisliti. Pred nekaj leti, ko je prišlo na dan, da sta bili vojni v Afganistanu in Iraku sproženi na podlagi (nalašč) prirejenih podatkov in »dejstev«, nazadnje pa nekaj kasneje, ko je Edward Snowden razgalil mednarodno obveščevalno skupnost in njene vohunske metode, ki danes prodirajo v vse pore naših digitalnih življenj. Ta dva preobrata sta mi dala misliti, ko mi je kolega na kavi omenil, da tudi zadnja afera v zvezi s Samsungom že malce smrdi po zaroti.
Malce pred koncem redakcije je svetovni svet obletela novica o tem, kako se je Hewlett-Packard odločil, da bo s 13. septembrom v svojih tiskalnikih enostavno prepovedal uporabo združljivih kartuš. Kot je na Facebooku zapisal eden naših avtorjev – če bi bila povprečna cena tiskalnika okoli 15.000 evrov, bi bila to nova afera Volkswagen. Ker pa ni, bo vse skupaj za kar nekaj časa potihnilo, vsaj dokler se ne prebudi Evropska komisija, ki ima v tej smeri včasih povedati prav zanimive stvari.
Pozoren bralec Monitorja bo brž ugotovil, da bi na tej strani že morala biti rubrika »Napovednik«, ki po navadi sklene vsako številko. Tokrat pa boste na naslednjih straneh lahko brali našo novo poslovno prilogo, MonitorPro.
Kar nekaj let je že tega, kar smo v Monitorju prvič združili uredniške sile in popisali, kaj vse se nam programskega valja po naših računalnikih. Ker živimo v mobilnem svetu, je dandanes to smiselno ponoviti le za mobilne telefone (in tablice).
Vsa elektronika, ki nas zabava, izobražuje, razvaja, včasih drži pri življenju in tu in tam jezi, je brez elektrike neuporaben kos bakra, silicija in plastike. Problematični pa so že kratkotrajni sunki in nihanja omrežne napetosti, saj lahko povzročijo okvare in izgubo podatkov. Zato smo si ogledali, kako delujejo akumulatorski sistemi za zagotavljanje brezprekinitvenega napajanja (UPS) za računalniško opremo.
Pisanje o tem, katero programsko in strojno opremo uporabljajo urednik, avtorji in sodelavci Monitorja, se morda zdi nekoliko samovšečno, toda že nekajkrat se je izkazalo, da je v resnici informativno. Zato se ga ob letu osorej lotevamo znova.
Pametne ure so z nami že vrsto let, nekoliko bolj zares pa od lanskega leta, in vendar ni videti, da bi to kdo opazil. Do zdaj, ko je svojo uro predstavil Apple.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih