Poslovne fantazije o tem, kako v oblaku vse deluje »na klik«, v praksi kaj hitro naletijo na trdna tla. Resnica je, da je prenos poslovanja v računalniški oblak precej zahtevna naloga, med katero podjetja čakajo številni izzivi.
Računalništvo v oblaku je v zadnjih letih postalo platforma za spodbujanje digitalnih preobrazb in posodabljanje IT-okolij. Podjetja vse pogosteje iščejo dodatno prilagodljivost poslovanja in/ali prihranke stroškov z najemom programske opreme od ponudnikov, kot so Amazon Web Services (AWS), Google Cloud Platform (GCP), Microsoft Azure in drugih. Raziskava podjetja Forrester Research ugotavlja, da večina podjetij že »nabavlja« storitve v oblaku pri dveh ponudnikih ali več, pri čemer je svetovna poraba za storitve iz javnih oblakov že dosegla preračunanih 180 milijard evrov. Kaj podjetja sili v oblak? Predvsem številne možnosti, ki bi jih težje oziroma vsaj znatno dražje uresničila, če bi gradila lastne podatkovne centre. Posel je tekma in računalniški oblak je tista tehnološka platforma, ki omogoča hitre rezultate. Podjetja imajo stalno v mislih svoje konkurente, saj tudi ti s pridom izkoriščajo poslovno programsko opremo iz oblaka, selitev podatkov v oblačne zbirke podatkov in bliskovito hitro obdelavo ter analitiko, tehnologijo strojnega učenja itd.
V dneh, ko se vse več govori o družbi Huawei, ki je ubrala svojevrstno obliko tehnološkega osamosvajanja in pripravlja svoj operacijski sistem, smo preverili, kdo sploh še izdeluje mobilne operacijske sisteme.
Razvoj področja poslovnega obveščanja je eden najbolj dinamičnih v svetu poslovne programske opreme. Podjetja vseh velikosti se ne sprašujejo več, ali potrebujejo (še večji) dostop do analitike in poslovnega obveščanja, temveč jih zanima, katere so najboljše rešitve za njihovo vrsto poslovanja.
Podjetja Amazon Web Services (AWS) ni treba posebej predstavljati, vedno večji del sveta hrani svoje podatke v njegovem oblaku. Tehnični »evangelist« podjetja Ian Massingham je z nami delil več podrobnosti svojega dela in nam orisal bližnjo, pretežno oblačno prihodnost.
Letos mineva pol stoletja, kar je človek stopil na Luno. Pri tem mu je pomagal tudi računalnik, ki pa je pošteno spotil razvijalce. NASA je namreč za ta podvig potrebovala superračunalnik, ki je moral biti več generacij (beri: let) pred svojim časom.
Na poletnem preizkusu se je z nami potilo deset sodobnih digitalnih televizorjev, ki so dokazovali, da inženirji še kako intenzivno delajo na področju razvoja tako strojne kot programske opreme.
Programabilni vtičniki API so informatikom in razvijalcem omogočili, da medsebojno povežejo najrazličnejše sisteme, aplikacije, storitve in vsebine, toda zagotavljanje varnosti hiperpovezanih okolij in vsebin je seveda velik izziv.
Učinkovita kibernetska varnost zahteva več časa in sredstev, kot jih imajo na voljo ekipe za kibernetsko varnost in oddelki IT. Za učinkovito varovanje podjetja velja zato prednostno obravnavati kritične ranljivosti in se izogibati zapravljanju časa za odvečne dejavnosti. Toda kako?
Ste se kdaj vprašali, kakšna znanja in veščine potrebujejo varnostni strokovnjaki in kje jih lahko pridobijo? Verjemite, celo sami si zastavljajo ista vprašanja. Ogromno pa jih lahko nauči tudi ali predvsem praksa.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
