Po prenovi namiznih različic procesorjev je napočil še čas za prenovo najzmogljivejših primerkov. Intelova družina procesorjev z oznako Extreme Edition je na trgu že več kot desetletje, a ji uspe vedno znova premakniti mejnike tehnologije še malce dlje. Tokrat preizkušeni 8-jedrnik Intel Core i7-5960X dokazuje, da je čas za novo dimenzijo zmogljivosti.
Zgodba podjetja Netscape se bere kot pravcata pravljica, saj vsebuje številne elemente dramatičnih knjižnih del: prevzeme, težke nasprotnike, delitve, bogato poplačilo in celo zmaja! Podjetje, ki je številnim Zemljanom odprlo okno v svet interneta, se je »prehladilo« in ne nazadnje pokleknilo pred mogočnim konkurentom.
Razvoj računalniških iger bi lahko označili za napredno evolucijo. Seveda so bili na tej poti številni vzponi in redki padci, a za vsako revolucionarno zasnovo se je hitro našlo veliko posnemovalcev, saj so si založniki želeli svoj kos pogače. Danes ni prav nič drugače, zdi se celo, da smo tik pred naslednjim velikim korakom. Zanj se poteguje več različnih pristopov in prav zanimivo bo videti, kdo se bo okronal z nazivom igra ali igralni pripomoček prihodnosti.
Skorajda ne najdemo več gospodinjstva, v katerem ne bi domoval vsaj en televizor, pa čeprav stara škatla z ukrivljenim zaslonom. Seveda televizorji s katodnimi cevmi zvečine še vedno rabijo svojemu namenu, a so jih novejši digitalni s svojimi funkcijami in neprimerno boljšim prikazom slike kljub temu povsem stisnili v kot.
Uporabniki se v tehničnih trgovinah navdušujemo nad razkošno odmerjenimi diagonalami sodobnih digitalnih televizorjev in kakovostjo prikazane slike, iz trgovin pa odnašamo predvsem cenejše in manjše modele. Vsak drugi v Sloveniji prodan televizor namreč postreže z diagonalo 32 palcev oziroma 80 centimetrov, zato se nam je zdelo prav, da preverimo, kateri televizorji te velikosti najbolje opravljajo svoje poslanstvo.
Računalniška zgodovina ni tesno povezana le s Silicijevo dolino. Tudi na Otoku so v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja delovali velikani. Acorn Computers Ltd., podjetje, ki je svetu pravzaprav dalo vrsto procesorskih arhitektur, skupaj z danes izjemno uspešnim ARM, je bilo večkrat označeno za »angleški Apple«. Neredko so bili njihovi izdelki tehnično precej naprednejši od sicer prodajno uspešnejših ameriških računalnikov.
Družba Intel je v štirih desetletjih računalniški industriji dala zares veliko. Kljub spoštljivi starosti pa se tehnološki velikan ne ustavlja, zdi se celo brezkompromisno odločen, da želi narekovati prihodnje korake te industrije. Argumentov za to mu seveda ne manjka, številne med njimi je predstavil na letošnji konferenci Intel Developer Forum 2014.
Sejem zabavne elektronike IFA, ki v začetku septembra poteka v Berlinu, je letos praznoval pomembno obletnico. Bil je že 90. zapovrstjo, pri čemer so organizatorji za spoštljivo obletnico predstavili pomembno pridobitev – CityCube Berlin je prostran dodatni sejemski kompleks, s katerim želijo potešiti izjemno zanimanje razstavljavcev iz panog potrošniške elektronike in gospodinjskih aparatov.
Kariera Steva Jobsa pri Applu je doživela vzpon in padec. Mož, ki je poskrbel za več izjemnih izdelkov družbe, je namreč veliko tvegal, to pa ni bilo všeč delničarjem in upravi. Jobs je tako leta 1985 zapustil Apple in se po nekaj mesecih »iskanja« samega sebe odločil, da se vendarle vrne v računalniško industrijo. Z lastnim vložkom 7 milijonov (takratnih!) dolarjev je ustanovil novo podjetje NeXT Inc. in se skušal znova dokazati širnemu svetu.
Analogno se umika digitalnemu. Obdani z zasloni, občutljivimi za dotik, in računalniki ter računalniki v malem, smo postali že prav razvajeni uporabniki digitalnih vsebin. Analogne vsebine, podane na papirju, se nam zdijo bistveno manj uporabne, saj jih ne moremo v hipu obdelati, popraviti in/ali poslati prijateljem ali sodelavcem. In tu stopijo na prizorišče rešitve, ki znajo vsebine na papirju učinkovito digitalizirati in zajeti v tokokrog digitalne dokumentacije.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
