Mozilla Firefox je najbolj priljubljen brskalnik med slovenskimi kiberščaki, saj ga uporablja vsak drugi Slovenec. Kot vsako stvar pa je mogoče tudi še tako dober spletni brskalnik izboljšati, to ne nazadnje vsakih nekaj mesecev dokazujejo njegovi programerji, nič manj dejavna pa ni niti skupnost uporabnikov Firefoxa.
Kaj lahko bi dejali, da je danes najpomembnejša aplikacija v osebnem ali prenosnem računalniku, pa tudi tablici, če želite, prav spletni brskalnik. Prek njega imamo uporabniki dostop v splet in do najrazličnejših vsebin. To so lahko zgolj informacije, bogate večpredstavne vsebine, igre ...
Nedvomno je najbolj znana zbirka računalniških orodij za pisarniško delo Microsoftov Office, ki je bržkone med uporabniki celo bolj priljubljen kot sam operacijski sistem Windows. A to še ne pomeni, da na tem področju ni alternativ, ki so z vidika domačega uporabnika vsaj tako učinkovite, prijazne in za nameček celo brezplačne. Preizkusili smo ducat pisarniških paketov, tako za namestitev v računalnik kot tudi vse bolj priljubljenih rešitev iz oblaka.
Urejanje in oblikovanje besedilnih dokumentov sodi med najbolj razširjene načine rabe osebnega računalnika in pisarniških programov. Pripravili smo pregled več zanimivih in predvsem uporabnih možnosti v pisarniškem paketu Microsoft Word 2010.
Program Microsoft Excel večina uporabnikov uporablja za delo s številkami pa tudi grafi, saj ga je moč uporabiti za različne namembnosti - od preprostega shranjevanja številskih podatkov prek preprostejših finančnih nalog do funkcionalnosti, primerljive s preprostejšimi programi za vodenje poslovanja.
Pisarniški programski paketi so med uporabniki že desetletja nadvse priljubljeni, saj namizni ali prenosni računalnik iz kupa plastike in čipov spremenijo v uporabno orodje za ustvarjanje in urejanje dokumentov. A tudi med pisarniškimi aplikacijami so pomembne razlike, zato so nekatere med njimi plačljive in druge brezplačne. V nadaljevanju smo pripravili vrsto nasvetov, kako iz pisarniških programov izvleči še večjo produktivnost. Najšibkejši člen v verigi produktivnosti je vedno uporabnik oziroma, bolje rečeno, njegovo znanje. Tudi na tem področju še kako drži rek, da čim več znaš, tem več veljaš.
Operacijski sistemi Windows imajo privzeto vklopljenih veliko storitev, ki skrbijo za njihovo kar največjo združljivost s številnimi nalogami, ki bi jim jih lahko zadali uporabniki ali nameščeni programi. Te storitve pa odžirajo malce sistemskih virov in včasih uporabniku prav nerodno kradejo čas. Nekatere med njimi velja zato onemogočiti, saj s tem pridobimo bistveno več, kot izgubimo.
Eden od učinkovitih načinov pohitritve računalnika je nadgradnja strojne opreme. A ta je praktično vedno povezana z izdatki, zato smo se tokrat osredotočili na rezerve, ki jih premore sam operacijski sistem. Pripravili smo 30 brezplačnih nasvetov, s katerimi bo naše delo z operacijskim sistemom Okna hitrejše in še bolj enostavno.
Televizorje smo preizkušali ob dnevni svetlobi v Monitorjevem laboratoriju. Najprej smo jih nastavili na privzete nastavitve in slovenščino in jih omrežili. Večina nam je takoj samodejno postregla s predlogom po posodobitvi strojne programske kode na zadnjo različico, in to smo seveda tudi storili. Še največ nadgradenj so bili deležni spletni vmesniki in aplikacije, kar nas ne preseneča. Pri preizkušanju spletnih vsebin so nas zanimale najbolj razširjene aplikacije, kot so spletni brskalnik, dostop do spletišč z video vsebinami, glasbenih dveri in drugih zanimivih vsebin. Preizkus spletnih vsebin je bil hkrati tudi pravi preizkus sposobnosti priloženih daljinskih upravljalnikov, saj so ti po večini še vedno "klasični", to pomeni gruča gumijastih tipk, zapakiranih v plastično ohišje. Vnos besedila s slogom telefonske številčnice in navigiranje po spletnih straneh sta zato pri večini preizkušenih modelov prava mora in to bodo hitro spoznali tudi sami uporabniki. Pri nekaterih modelih televizorjev lahko to elegantno rešimo s priklopom miške in tipkovnice ali, še bolje, z namestitvijo namenske aplikacije na mobilno napravo, opremljeno z zaslonom, občutljivim za dotik. Te možnosti so sicer h končni oceni televizorja prispevale le manjši delež.
Ko je govor o sistemih hišnega kina, vsekakor velja rek "Več je bolje.". Večji zaslon oziroma večja slika nam pričara preprosto boljšo uporabniško izkušnjo, še posebej, če jo zapolnimo z vsebino v polni visoki ločljivosti. Kinotečni zanesenjaki namreč še predobro vedo, zakaj tako vneto prisegajo na projektorje.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
