Zamude pri pridobivanju podatkov in informacij niso zaželene
Upravljanje dokumentov, vsebin in informacij je nekaj, k čemur stremi sleherno podjetje, a brez pravega sistema in načina dela je učinkovito digitalno poslovanje težko dosegljivo.
Upravljanje dokumentov, vsebin in informacij je nekaj, k čemur stremi sleherno podjetje, a brez pravega sistema in načina dela je učinkovito digitalno poslovanje težko dosegljivo.
Podjetja se oddaljujejo od (rabe) papirnih dokumentov in postajajo digitalizirana. Upravljanje dokumentov je že od nekdaj ključno za poslovanje, a sedanje metode se močno razlikujejo od tistih izpred desetletja ali dveh.
Tiskarne, ki so »preživele« pandemijo, si obetajo »zeleno« poslovno leto, a jih zelo skrbijo rast cen energentov, vhodnih materialov in pomanjkanje delovne sile, ki bi lahko resno zavrli njihovo dejavnost.
Področje upravljanih storitev tiskanja se hitro razvija. Podobno kot številna poslovna področja se tudi tiskanje premika v oblak, podpira digitalne delovne tokove in delo od koderkoli ter želi biti bolj trajnostno.
Ste se kdaj vprašali, zakaj še vedno tiskamo dokumente? Je to res potrebno? Je in ni. Čeprav so tiskanju in tisku analitiki že neštetokrat napovedali popoln zaton, do tega vendarle (še) ni prišlo. Še najhuje so jo odnesli časopisi in revije, teh je res manj ali pa so tanjši. Kaj pa tiskanje v poslovnih okoljih? Še vedno je prisotno in le počasi upada, če sploh. Študije (v ZDA, da ne bo pomote) so pokazale, da povprečen pisarniški delavec natisne približno 10.000 listov letno (kaj, hudiča, tiskajo!?), torej je tiskanje še vedno sestavni del poslovanja večine podjetij. Čeprav se vedno več podjetij seli k digitaliziranim načinom dela, podjetja še vedno »na veliko« tiskajo. Zakaj?
Digitalno poslovanje s strankami, veriženje blokov, mobilno plačevanje, kriptovalute in druge tehnologije so v zadnjih letih močno spremenile način delovanja finančne industrije ter zavarovalništva.
Lansko leto je bilo eno najhujših, kar zadeva kibernetsko varnost. Ob znatni rasti obsega projektov s področja digitalizacije poslovanja, ki so jih lani opravila mnoga podjetja, smo bili priče številnim napadom na poslovna okolja. Žal napovedi za letošnje leto niso nič boljše.
Ne glede na to, ali podjetje premore lastnega skrbnika omrežja, varnostnooperativni center ali pa se za (delno) zagotavljanje teh storitev zanaša na ponudnika upravljanih varnostnih storitev, je jasno: spremljanje kondicije in varnosti omrežja podjetja postaja vse bolj ključno za njegovo poslovanje.
Prav vsako delovno mesto ima šibke točke, ki jih lahko spletni napadalci izkoristijo. Znanje (zaposlenih) pa je najboljša kibernetska obramba.
Danes praktično ne boste našli podjetja, ki bi upalo izustiti stavek iz naslova. Na račun odvisnosti od (sodobne) tehnologije se poslovna okolja vse bolj zavedajo, kako pomembna je varnost in zakaj mora biti pravzaprav vgrajena v vse, kar podjetje počne. Že preprost pogled med novice dneva ponuja najrazličnejše naslove o tem, kako so hekerji nekam vdrli, ukradli te ali one podatke, mogoče celo kriptovalute ali denar, ali pa, da je bila odkrita nova ranljivost v tej ali oni aplikaciji ali sistemu. To je današnja realnost.
Zakaj popravljati nekaj, kar ni pokvarjeno? Tako razmišljajo tradicionalna proizvodna podjetja, toda industrijski internet stvari jim utegne vsiliti korenite spremembe.
Ne verjamete? Preberite, na kaj vse se mora spoznati ...
Evolucija, poimenovana industrija 5.0, narekuje sodelovanje ljudi in strojev z namenom večanja učinkovitosti industrijske proizvodnje. Kaj pa, če ta pristop skoči iz okvirov strogih proizvodnih linij?
Na kratko, glavna razlika med konceptoma industrije 5.0 in 4.0 je osredotočenost prvega na dodajanje »človeškega dotika« strojem in uporabo novih tehnologij za boljše opolnomočenje delavcev. Čeprav je industrija 5.0 nov korak v razvoju industrijske avtomatizacije (strokovnjaki vseeno pričakujejo novo dimenzijo avtomatizacije), bi lahko celo zapisal, da je ta koncept v marsičem »protiindustrijski«. Zakaj?
Na tej točki uporaba oblaka ni več zgolj izbira, temveč postaja nuja. Če želijo podjetja ostati konkurenčna, morajo sprejeti oblak (ter oblačne storitve) in se zavezati k posodobitvi svojega IT-okolja.
Poraba podjetij za programsko opremo se (stalno) povečuje. In to več kot dvakrat hitreje od naložb v IT-okolja podjetij. Pričakovano prednjačijo programska oprema iz oblaka in poslovne aplikacije.
Podjetja ne bi smela dovoliti, da bi neprilagodljive programske rešitve ovirale celostno digitalno preobrazbo. To velja za večino njih, vključno s poslovnimi informacijskimi sistemi (ERP).
Novi načini dela in širok nabor naprav in storitev, ki so zdaj na voljo podjetjem, predstavljajo nove izzive za skrbnike IT. Če so ti nekoč skrbeli le za namizne računalnike, Okna in zbirko Microsoft Office ter tu pa tam kakšen strežnik, se zdaj soočajo z vrsto možnosti, ki jih je treba upoštevati. Ali bodo zaposleni, ki delajo občasno ali pretežno na daljavo uporabljali tanke in lahke prenosnike, tablice, domače namizne računalnike ali kaj povsem drugega? Se boste odločili za aplikacije v oblaku, programsko opremo kot storitev ali bolj tradicionalne namizne pisarniške pakete? Boste e-pošto, komunikacijo in rešitve za sodelovanje zagotavljali iz lastnega omrežja, podatkovnega centra drugega ponudnika ali računalniškega oblaka?
Le kdo si ne bi želel tehnologije, ki ob vprašanju »kaj« dostavi še odgovor na vprašanje »zakaj«.
Če podjetja ne bodo znala pravočasno ugotoviti, kaj potrebuje trg oziroma potrošnik, bodo prej ali slej ostala praznih rok. Analitika je torej še kako pomembna.
Podatki so pomembni, njihova kakovost še bolj. Težko je namreč sprejemati dobre poslovne odločitve ali pa nuditi nadpovprečne uporabniške izkušnje, če podjetje in njegovi zaposleni nimajo na razpolago kakovostnih podatkov. Kadar zbrani in obdelovani podatki ne izpolnijo pričakovanj podjetja o točnosti, veljavnosti, popolnosti in doslednosti, lahko to močno negativno vpliva na storitve za stranke, produktivnost zaposlenih in ključne strategije.
Transport in logistika predstavljata izredno obsežno in pomembno gospodarsko dejavnost, ki se tiče prav vsega, kar počnemo v družbi, toda ta industrija se srečuje z močno konkurenco, nenehnimi spremembami in vse večjim številom različnih zakonskih omejitev. Informacijska tehnologija zato poleg samih transportnih sredstev postaja ključnega pomena za učinkovito in dobičkonosno poslovanje. Tehnologija v nekaterih segmentih logistike celo spreminja način izvajanja storitev, zato ni nič čudnega, če na to področje vstopajo tudi nekatera nova imena.
Stanja pred pandemijo se (nekoč) ne bomo več spominjali.
Nekaj dni pred izidom revije, ki jo držite v rokah, sem obiskal t. i. evropski oskrbovalni center enega največjih IKT-gigantov na svetu. Gre za hibridni objekt – skladiščni center in proizvodno okolje v enem. Nahaja se pri naših sosedih, le streljaj od Budimpešte, od koder »zalaga« vso Evropo in širšo regijo (skoraj 50 držav). A bolj kot sama lokacija je pomenljiva »razstava« sodobne tehnologije, ki jo premore in s pridom uporablja. To je nekakšen poligon sodobne logistike.
Google je lani začel izdatno promovirati in vklapljati dvostopenjski prijavni/avtentikacijski mehanizem, s katerim lahko uporabniki njihovih storitev dodatno zavarujejo in omejijo dostop do svojih uporabniških računov. »Dvostopenjski avtentikacijski mehanizem prispeva k 50-odstotnemu zmanjšanju »ugrabitev« uporabniških računov,« so odločitev pojasnili ob začetku kampanje, ki so jo začeli na mednarodni dan spletne varnosti.
Analitiki so direktorjem podjetij in vodjem IT že vrsto let svetovali, naj v poslovanje uvedejo agilnost. Nedavni dogodki so vnovičen dokaz, zakaj sta hitrost in prilagodljivost v poslu (in IT) tako zelo pomembni. Kako ju doseči?
Hibridno je modno, hibridno je učinkovito, a hibridno je tudi zahtevno za upravljanje in odpravljanje napak.
Ljudje podatke ustvarjamo in porabljamo »kot nori«, zato tudi podatkovni centri hitro rastejo in se širijo. Postajajo namreč hrbtenica sodobnega poslovanja, hrambe informacij in digitalne zabave, ob tem pa so tudi med največjimi svetovnimi porabniki energije. Kako jih torej narediti trajnostne?
Infrastruktura je pomembna. Tudi ali predvsem za posel. Za podjetja pa so v času, ko digitalno poslovanje pridobiva vse večjo težo in pomen, zelo pomembni tudi digitalni temelji, torej sama IT-infrastruktura oziroma IT-okolje. Ali pa, če pogledamo še širše, gre kar za digitalne ekosisteme.
Fintech industrija spreminja izkušnjo uporabnikov pri opravljanju vsakodnevnih finančnih poslov. A preobrazba finančnih storitev se je šele dobro začela.
Arhiv
Po kategorijah