Ljudje so pametnejši od algoritmov
Alexey Malanov, varnostni raziskovalec v podjetju Kaspersky, je prepričan, da bodo tehnologije s področja umetne inteligence vse bolj krojile področje kibernetske varnosti. Žal na obeh straneh.
Alexey Malanov, varnostni raziskovalec v podjetju Kaspersky, je prepričan, da bodo tehnologije s področja umetne inteligence vse bolj krojile področje kibernetske varnosti. Žal na obeh straneh.
Oktober je mesec kibernetske varnosti, mesec, ko mediji javnost še bolj obsežno ozaveščamo o tem, kako morata vsak posameznik in sleherno podjetje skrbeti za kibernetsko higieno ter kako poskrbeti za varnost in zasebnost na internetu. Novinarji z vsega sveta s(m)o vse bolj zaskrbljeni za njiju. Kako tudi ne bi bili? Mar res vemo, kaj ponudniki oblačnih storitev delijo s posameznimi državami oziroma z njihovimi službami domovinske varnosti (oziroma ustreznimi vohljaškimi organi)? Tudi če ne vemo, lahko vsaj sumimo. Ko beseda nanese na rabo oblačnih rešitev, sam zagovarjam tezo, da je paranoja celo zdrava in koristna.
Številna podjetja danes vodi imperativ iskanja, ustvarjanja in hrambe najrazličnejših podatkov. V teh se namreč skriva poslovna vrednost. Preverili smo, kateri trendi obvladujejo področje upravljanja podatkov.
Podjetja imajo danes na voljo cele gore podatkov, a se zdi, da jim nikakor ne uspeva, da bi jih izkoristila in spremenila v otipljive rezultate. O podatkih veliko govorijo, a res nisem prepričan, da vedo, kako jih dobičkonosno uporabiti. Če bi jih, potem raziskava družbe Deloitte ne bi pokazala, da 80 odstotkov novih izdelkov svoje mesto na prodajnih policah izgubi v manj kot letu dni, torej se jim ni uspelo dokazati na trgu. Ali še hujši statistični podatek: da približno 96 odstotkov inovacij nikoli ne povrne kapitalskih naložb vanje. Kaj torej gre narobe, če pa imajo podjetja na voljo vse mogoče podatke – bojda tudi take, ki jim natančno dajo vedeti, česa si uporabniki želimo? Ne glede na ogromno količino razpoložljivih podatkov podjetja teh preprosto ne izkoristijo, bržkone predvsem zato, ker niti ne vedo, kako naj bi jih.
Poslovne fantazije o tem, kako v oblaku vse deluje »na klik«, v praksi kaj hitro naletijo na trdna tla. Resnica je, da je prenos poslovanja v računalniški oblak precej zahtevna naloga, med katero podjetja čakajo številni izzivi.
Računalništvo v oblaku je v zadnjih letih postalo platforma za spodbujanje digitalnih preobrazb in posodabljanje IT-okolij. Podjetja vse pogosteje iščejo dodatno prilagodljivost poslovanja in/ali prihranke stroškov z najemom programske opreme od ponudnikov, kot so Amazon Web Services (AWS), Google Cloud Platform (GCP), Microsoft Azure in drugih. Raziskava podjetja Forrester Research ugotavlja, da večina podjetij že »nabavlja« storitve v oblaku pri dveh ponudnikih ali več, pri čemer je svetovna poraba za storitve iz javnih oblakov že dosegla preračunanih 180 milijard evrov. Kaj podjetja sili v oblak? Predvsem številne možnosti, ki bi jih težje oziroma vsaj znatno dražje uresničila, če bi gradila lastne podatkovne centre. Posel je tekma in računalniški oblak je tista tehnološka platforma, ki omogoča hitre rezultate. Podjetja imajo stalno v mislih svoje konkurente, saj tudi ti s pridom izkoriščajo poslovno programsko opremo iz oblaka, selitev podatkov v oblačne zbirke podatkov in bliskovito hitro obdelavo ter analitiko, tehnologijo strojnega učenja itd.
Razvoj področja poslovnega obveščanja je eden najbolj dinamičnih v svetu poslovne programske opreme. Podjetja vseh velikosti se ne sprašujejo več, ali potrebujejo (še večji) dostop do analitike in poslovnega obveščanja, temveč jih zanima, katere so najboljše rešitve za njihovo vrsto poslovanja.
Podjetja Amazon Web Services (AWS) ni treba posebej predstavljati, vedno večji del sveta hrani svoje podatke v njegovem oblaku. Tehnični »evangelist« podjetja Ian Massingham je z nami delil več podrobnosti svojega dela in nam orisal bližnjo, pretežno oblačno prihodnost.
Učijo nas, da so spremembe edina stalnica. Toda praksa kaže, da se tudi v poslu vzorci in pristopi ponavljajo, včasih celo ciklično. Skoraj nikoli nismo priče popolnoma novim poslovnim modelom. Obstoječi se najpogosteje le uporabijo v novi industriji, za nov izdelek ali storitev.
Preobrazbo industrije ljudje navadno povezujemo s sprejetjem nove tehnologije. Čeprav so nove tehnologije pogosto ključni dejavniki pri poslovni preobrazbi, pa same po sebi še nikoli spremenile posamezne industrije ali panogo. O preobrazbi govorimo takrat, ko se spremeni poslovni model. Ta lahko, denimo, poveže novo tehnologijo s potrebami nastajajočega trga.
Arhiv
Po kategorijah