Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov je dolgoročno edina smotrna izbira, če želimo doseči čistejši planet in nižje stroške energije. Jeziček na tehtnici pa bodo baterije oziroma možnost hrambe energije, saj veter in sonce za razliko od vode nista stalno na voljo.
Digitalna preobrazba je podobno kot industrijske revolucije pred njo poskrbela tudi za korenite spremembe v industriji – proizvodnje po svetu se pospešeno digitalizirajo.
Izraz vitka proizvodnja bo kmalu star tri desetletja. V tem času je postalo jasno, da metode in razmišljanja, ki jih je ubral japonski izdelovalec vozil, učinkovito delujejo še kje drugje, ne le v avtomobilskih tovarnah. Toyoto so kopirali oziroma poskušali kopirati v proizvodnih podjetjih po vsem svetu, povsod tam, kjer so želeli zvečati produktivnost in kakovost. Ponekod so v konceptu vitke proizvodnje videli priložnost za urejanje drugih področij, kot so varnost, hitrost, stroški in celo morala zaposlenih.
Je vaše poslovanje pripravljeno na selitev v računalniški oblak? Ta novi »virtualni« svet obljublja nižje stroške, višjo produktivnost, praktično neomejeno skalabilnost in še marsikaj drugega. A kdor se poda na pot v oblake brez dobrega načrta, utegne biti razočaran.
Računalništvo v oblaku je v poslovnih okoljih skoraj lastnoročno sprožil »napredni knjigarnar« Amazon, ko je leta 2006 podjetjem ponudil, da na njegovi zgledno urejeni infrastrukturi IT hranijo in obdelujejo podatke. Kot storitev. Lani je z oblačnimi storitvami Amazon ustvaril več kot 14 milijard dolarjev prihodkov – ob zdravih zaslužkih, kakopak. Računalništvo v oblaku se torej splača – ne le ponudnikom, temveč tudi uporabnikom oblačnih storitev, drugače ne bi bilo tako zelo razširjeno.
Hitrost razvoja in inoviranja v industriji programske opreme je tako velika, da so lahko podjetja praktično že kar takoj v zaostanku. Preverili smo, kaj danes uporabljajo tisti, ki so v ospredju.
Amsterdam je gostil letošnjo evropsko konferenco Analytics Experience.
Družba Dell Technologies je s prevzemom podjetja EMC2 postala največje zasebno tehnološko podjetje na svetu.
Marc Andreessen je leta 2011 izustil enega slovitejših stavkov, ko je dejal, da »programska oprema žre svet«. Šest let pozneje njegova teza še vedno drži, le da bi jo lahko še razširili. Programske kode danes upravljajo svet, pri čemer pa so jih po pomembnosti še prehitele storitve. Z vidika uporabnika se zdi, da se vse vrti okoli storitev. V okolju, kjer vladata oblak in analitika, relativna vrednost digitalnih virov pospešeno narašča in prej ali slej doseže ter preseže vrednost fizičnih virov. Če naj digitalni viri in vsebine prepričajo tiste, ki so zanje pripravljeni plačati, morajo biti pospremljeni s kakovostnimi storitvami in inovacijami. Kaj to pomeni za podjetja?
Preteklo desetletje je med drugim zaznamovala revolucija na področju poslovnega obveščanja. Razmah podatkov, ki smo mu priča, splošna dostopnost oblaka in drugi trendi pa že rišejo sliko prihodnosti – dobrodošli v podatkovno gnano dekado.
Arhiv
Po kategorijah
