Priznajmo si: podjetja in organizacije ter celo varnostnooperativni centri nikoli ne bodo mogli zaposliti toliko varnostnih strokovnjakov, kot bi jih želeli ali potrebovali. Ker jih preprosto ni. Čas je, da to sprejmemo kot dejstvo. Kaj lahko storimo? Poleg očitnega pritiska na izobraževalni sektor, da podjetja, država in svet potrebujejo več tovrstnih profilov, velja ukrepati po najboljših močeh.
Inovacije v kmetijstvu so pomembnejše kot kadarkoli prej, vloga sodobne tehnologije pa vse večja.
Prav nobenega dvoma ni: podatki so danes eden najdragocenejših virov slehernega podjetja. Če jih le zna izkoristiti. Tu pa na sceno stopi analitika.
Pa bi jo morali. Vsak dan se v svetu ustvari 3,5 triljona bajtov novih podatkov. Že danes nepredstavljiva količina podatkov pa, odkar pomnimo, zgolj narašča. Kako obvladati množične podatke?
Vprašanje iz naslova ni provokacija, je čista realnost za vsa podjetja, ki želijo implementirati orodja za poslovno analitiko in inteligenco, skratka vsa, ki želijo iz podatkov, ki jih zbirajo in hranijo, iztisniti več vrednosti. Pogosto spregledano dejstvo je namreč, da vaši podatki ne bodo spregovorili, če jim ne boste zastavili pravih vprašanj.
V hitro razvijajočem se svetu tehnologije, kjer so inovacije imperativ, smo priče preobrazbi, kaj preobrazbi, kar revoluciji. Zelene barve. Nekdanji v energetsko varčnost usmerjeni »zeleni IT« zamenjujeta trajnost in skrb za okolje na vsakem koraku. Bo industrija IKT talec okolju prijaznih praks?
Industrija 5.0 ni alternativni model, ki naj bi nadomestil industrijo 4.0, temveč gre za razvojni korak, ki tehnologijo postavlja v službo ljudi. Če danes sodobna proizvodnja temelji na medsebojni povezanosti strojev in sistemov IT, si industrija 5.0 prizadeva združiti vloge ljudi in strojev ter tako dopolniti in okrepiti prednosti drug drugega s ciljem bolj zdrave in trajnostne proizvodnje.
Informacijske tehnologije v industriji so v očeh laikov povezane z uporabo računalnikov za avtomatizacijo in digitalizacijo proizvodnje. A so bistveno več kot to. Senzorji in strežniki so le del enačbe, ki skrbi, da se dogajanje v proizvodnji praktično ne ustavi. Ključna razlika, tako kot praktično povsod drugje, se danes dogaja v svetu programske opreme. Tu pa proizvodni IT pogosto zadene ob čeri, saj je v proizvodnji tempo programskih inovacij navadno bistveno počasnejši. Stari sistemi SCADA, Windows 95 in podobne tehnologije so v proizvodnji še kar v rabi – pač skladno s pristopom »kar deluje, ne menjaj«. In čeprav opravljajo za današnje razmere preprosta opravila, bi jih vendarle veljalo nadgraditi oziroma kar zamenjati. Če ne drugega zaradi varnosti, saj ne le da nimajo vgrajenih skoraj nič varnostnih mehanizmov, tudi preostala programska zaščita je tako »piškava«, da jo sodobne škodljive kode mimogrede zaobidejo ali »zlomijo«.
Računalništvo v oblaku je danes vseprisotno. Raziskava podjetja Krusche Company je ugotovila, da več kot 90 odstotkov podjetij že uporablja IT-storitve več kot le enega oblačnega ponudnika, v povprečju pa pri velikih podjetjih naštejejo po skoraj pet različnih oblačnih platform. Preverili smo, kateri trendi dajejo veter v jadra računalništvu v oblaku.
V današnjem nenehno spreminjajočem se in nepredvidljivem poslovnem svetu je odpornost programske opreme obenem tudi odpornost poslovanja, hkrati pa podjetjem prinaša večjo produktivnost.
Arhiv
Po kategorijah
