Sodobne poslovne telekomunikacije so telekomunikacije po meri. Podjetja najrazličnejše komunikacijske kanale, kot so internet, fiksna in mobilna telefonija, družabna omrežja, video ter sodelovalne rešitve, zelo različno integrirajo v svoje poslovanje. A eno je jasno, prihodnost pripada poenotenim komunikacijam – tudi v obliki storitev.
3D-tiskanje je prihodnost. Bomo kdaj dočakali 3D-tiskalnik v vsakem domu? Malo verjetno, a dejstvo je, da smo že na točki, ko je 3D-tiskanje strateškega pomena za številna, predvsem proizvodna podjetja.
Kaj vse je mogoče narediti s 3D-tiskalniki, ne sodi več v teorijo, temveč postaja praksa. In to proizvodna praksa! Drži, še pred nekaj leti smo opisovali potencialne prednosti aditivne proizvodnje, veliko je bilo ugibanj o prihodnjem razvoju. Razpravljali smo o tem, ali obstaja finančni ali tehnološki razlog za prehod s tradicionalnih, z velikoserijskih procesov v proizvodnji na dodajalne procese. Praksa je pokazala, da je treba s 3D-tiskanjem vedno bolj računati – celo v množični proizvodnji, butična je namreč že osvojena. Dokazljivi prihranki časa pri načrtovanju in v sami proizvodnji skupaj z večjo učinkovitostjo izdelkov vodijo do hitro naraščajočega števila primerov uporabe, zaradi česar je 3D-tiskanje marsikje že postalo glavna proizvodna tehnologija. Aditivna proizvodnja je dobila zagon, prihodnost 3D-tiskanja je svetla.
Potreba po avtomatizaciji dela še nikoli ni bila večja – vsi bi radi z manj postorili več. Kaj lahko storijo (ro)boti?
Če že plujete v digitalno, je dobro vedeti, v katero smer piha veter ...
Nihče točno ne ve, koliko ovir posamezno podjetje čaka na poti digitalne preobrazbe. Očitno pa jih ni malo niti niso majhne, če statistika ugotavlja, da kar 70 odstotkov vseh projektov na tem področju ne uspe. Zakaj? Če mene vprašate, predvsem zato, ker večina podjetij cilja digitalne preobrazbe sploh ne vidi oziroma ne razume. Kako naj ga potemtakem doseže? Po sreči? Srečno s takim pristopom.
Podjetja se oddaljujejo od (rabe) papirnih dokumentov in postajajo digitalizirana. Upravljanje dokumentov je že od nekdaj ključno za poslovanje, a sedanje metode se močno razlikujejo od tistih izpred desetletja ali dveh.
Področje upravljanih storitev tiskanja se hitro razvija. Podobno kot številna poslovna področja se tudi tiskanje premika v oblak, podpira digitalne delovne tokove in delo od koderkoli ter želi biti bolj trajnostno.
Ste se kdaj vprašali, zakaj še vedno tiskamo dokumente? Je to res potrebno? Je in ni. Čeprav so tiskanju in tisku analitiki že neštetokrat napovedali popoln zaton, do tega vendarle (še) ni prišlo. Še najhuje so jo odnesli časopisi in revije, teh je res manj ali pa so tanjši. Kaj pa tiskanje v poslovnih okoljih? Še vedno je prisotno in le počasi upada, če sploh. Študije (v ZDA, da ne bo pomote) so pokazale, da povprečen pisarniški delavec natisne približno 10.000 listov letno (kaj, hudiča, tiskajo!?), torej je tiskanje še vedno sestavni del poslovanja večine podjetij. Čeprav se vedno več podjetij seli k digitaliziranim načinom dela, podjetja še vedno »na veliko« tiskajo. Zakaj?
Ne glede na to, ali podjetje premore lastnega skrbnika omrežja, varnostnooperativni center ali pa se za (delno) zagotavljanje teh storitev zanaša na ponudnika upravljanih varnostnih storitev, je jasno: spremljanje kondicije in varnosti omrežja podjetja postaja vse bolj ključno za njegovo poslovanje.
Arhiv
Po kategorijah
