Ni kaj, čas hitro teče. Debelo bi se zlagal, če bi uporabil prežvečeni kliše in zapisal, da se mi zdi, kakor bi bilo včeraj, vsekakor pa nimam občutka, da je minilo že leto dni, odkar sem v svoj domači računalnik prvič vtaknil namestitveno ploščo z Linuxom. Prav tako bi se debelo zlagal, če bi rekel, da sem v tem letu spoznal Linux do obisti ali celo postal mojster.
Na osebni računalnik lahko priključimo marsikatero zunanjo napravo, od žepnega računalnika in zunanjega pomnilnika do fotoaparata in videokamere. Seveda se nisem lotil preizkušanja vseh mogočih naprav, saj to ne bi imelo nobenega pravega smisla, pa še veliko preveč časa (in prostora v reviji) bi za to porabil. Na računalnik z Linuxom sem priklopil le tiste, ki jih bolj ali manj redno uporabljam, in poskušal ugotoviti, ali bi lahko pogrešal Microsoftova Okna.
O novem slovenskem Linuxu bi pravzaprav lahko pisal že v prejšnji številki, a sem raje malce počakal, saj smo Pingo 2.0 tokrat posneli na priloženi DVD. Marsikateri bralec, ki ga je ob branju te rubrike zamikalo preizkusiti Linux, pa doslej še ni zbral dovolj poguma, se bo zato laže odločil za prvi korak. Da bi vam ga še dodatno olajšali, si bomo v nadaljevanju ogledali, kako Pingo namestiti, nato pa spoznali še nekaj njegovih najpomembnejših prednosti.
Arhiv
Po kategorijah
