Imam laptop Dell Vostro 1710N, 17-palčni zaslon (še vedno Windows XP Professional), na katerega nameravam priključiti večji monitor. Poizkusil sem s Samsungovim Syncmastrom P2450H, a je slika na njem manj ostra kot na laptopu. Ali je vzrok razlika v ločljivosti med obema, Vostro ima 1440/900, Samsung pa 1920/1080? Ali tiči razlog kje drugje?
Rad bi se vam zahvalil za vse zelo dobre in natančne teste v reviji Monitor. Prav zaradi tega sem se obrnil na vas za pomoč pri nakupu fotoaparata, ki bi ga lahko uporabil tudi za snemanje visoko kakovostnega videa, na primer predavanja ali kakšnega simpozija. Pripravljen sem odšteti okoli tisoč evrov, a izbire je kar nekaj, sam pa nisem prepričan, kaj je najboljši nakup. Že vnaprej se vam zahvaljujem za pomoč.
Tokrat je test malo krajši, a smo v preteklosti preizkusil tudi to rešitev. Hitrosti so bile res višje, najbolj nas je presenetila hitrost postavitve polja RAID, recimo po odpovedi enega diska. S tega stališča bi rekli, da je kombinacija več SSDjev varnejša od kombinacije več »HDDjev«. Hkrati postane NAS s SSDji praktično neslišen – pri NASih se sliši vrtenje diskov, tudi ventilator, ki se vklaplja glede na segrevanje, SSDji pa so seveda neslišni in se obenem občutno manj segrevajo (zaradi velikosti je tudi več prostora za zračenje). Skratka, zamisel se nam zdi načeloma dobra, tudi izdelovalci dopuščajo to možnost, le pozorni morate biti, da ima NAS možnost vgradnje 2,5-palčnih diskov (to piše tudi v podatkih izdelovalca). Nekateri (recimo Synology, Drobo) podpirajo možnost vgradnje enega diska SSD kot predpomnilnika, poleg klasičnih HDD, seveda pride to v poštev le pri napravah s štirimi ali več diski.
Načeloma se na Macih Okna dobro znajdejo. OSX ima že vgrajeno orodje Bootcamp, ki omogoča hitro in enostavno nastaviti dvojni zagon, obenem tudi naredi paket gonilnikov za vse, kar potrebujemo. Torej ni treba po spletu ločeno iskati gonilnikov. Nam deluje super, čeprav bolj redko preklopimo na Windows (največkrat za kako igro ali test). Je pa težava z visoko ločljivostjo (»retina«) in Windows 7, ki je ne podpirajo najbolje. Ali je besedilo pravilno veliko in je vse videti zelo čudno kockasto ali pa nastavimo pravo ločljivost in je vse tako majhno, da je komaj kaj videti. To je nekoliko rešeno šele v novem Windows 8.x.
Po namembnosti sta si oba dva tiskalnika približno enaka. Je manjša razlika v ceni (140 evrov za 4625 in 95 evrov za 2645), a je razlika tudi v ceni izpisa, ker ima dražji model cenejši izpis. Cena črno-bele strani je pri modelu 4625 en cent, pri modelu 2645 pa tri cente. Če bi tiskali samo črno-belo, bi se pri približno dva tisoč straneh razlika med tiskalnikoma izenačila – pri barvnih izpisih je ta razlika še nekoliko večja. Dražji model je sicer tudi malenkost hitrejši, vgrajeno ima še povezavo WiFi, kar pomeni, da lahko nanj tiskamo s tablic (iPad, android tablice) in pametnih telefonov (iPhone, Android).
V članku nisem nikjer zaničeval uporabnikov, ki pri vstopnih aparatih gledajo predvsem na ceno – to se mi zdi povsem normalno, tudi sam večkrat priporočam vstopni DSLR (ta hip Nikonov D3200, recimo). Povsem jasno mi je, da si glavnina uporabnikov želi najboljše razmerje med (potencialno) kakovostjo slike in ceno – to ponujajo ravno vstopni DSLRji. Če dobiš zraven še kak objektiv in torbo, še toliko bolje. V članku sem želel (no, se mi zdi, da tudi sem) opisati razloge, zaradi katerih po mojem mnenju brezzrcalni aparati enostavno niso dobili resnejšega pogona. Če povzamem – v nizkem segmentu zaradi cene in mnenja uporabnikov, da so zaradi videza zmogljivejši od brezzrcalnih aparatov (sem bi lahko vključil tudi kake ultrazume in podobno). Torej bi lahko bil brezzrcalni model enako dober, a bi se slabše prodajal tako zaradi cene kot zaradi ugleda DSLRjev in njih izdelovalcev. Počasi pa jim uspeva v višjih segmentih, kjer je kar nekaj uporabnikov, ki se jim teža profesionalne opreme Nikona ali Canona zdi pretežka glede na to, kaj ponuja, in so preklopili na brezzrcalne aparate Sonyja, Panasonica in Olympusa. Razumem, da vi niste med njimi, tudi večina profesionalnih fotografov ne. A rdeča nit članka je to, da če bo brezzrcalnim aparatom uspelo, se bo to začelo pri zahtevnih uporabnikih. Sicer pa sem sam že pri tretjem DSLRju, zraven imam pa še nekaj klasičnih SLRjev (no, pa tudi kak analogni rangefinder se najde, med drugim). V rokah sem držal in seveda slikal s praktično vsakim fotoaparatom, ki je bil izdelan v zadnjih letih, od najcenejših žepnih modelov pa do najdražjih DSLRjev (aparatov srednjega formata pa le analognih, do digitalnih Hasselbladov še nisem prišel). Natanko vem, čemu imajo tisti, ki pokrivajo šport, svoje D4ke (ali 1Djke) in 200+-milimetrske objektive. Obenem tudi razumem, zakaj je legendarni plezalec, hribolazec in fotograf Galen Rowell rad poudarjal lahko in enostavno opremo. Za to, kar počnem sam, in za kar nas največkrat sprašujejo bralci revije, nas je več na strani lažje in manjše opreme. V zadnjih letih, odkar pišem za Monitor, se vedno bolj zavedam, da absolutnih odgovorov ni. Za vsako napravo se najde uporabnik, za vsakega uporabnika naprava. Skušamo vse tehnične novosti opisati tako, da se lahko naši bralci laže odločijo, kaj je zanje in kaj ni. Obenem pa pišemo tudi o industriji, o tem, v katere smeri bi lahko krenila in zakaj.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
