Spletni brskalniki so eni najprilagodljivejših uporabniških programov. V njih lahko poganjamo že cel kup posebej prilagojenih aplikacij (web applications), z novimi tehnologijami, ki pogumno prodirajo v večino sodobnih brskalnikov, pa postajajo čedalje večja konkurenca tudi tipičnim namiznim programom, kot je npr. program za predstavitve.
To, da se tudi v svetu programske opreme dogaja svojevrstna "globalizacija" in "konsolidacija", je več kot očitno. Nekoč je bilo npr. za osebne računalnike na voljo skoraj sto znanih urejevalnikov besedil. Včasih je bilo tudi ponudnikov priljubljenih razvojnih orodij nekaj deset. Stony-Brook, Oregon, JPI, Zortech, Watcom so vsi del zgodovine. Razviti uspešen posel med Scilo in Karibdo Microsofta ter brezplačno in/ali odprtokodno ponudbo je vse prej kot enostavno. Podjetja s širšo ponudbo programske ali strojne opreme lahko razdajajo razvojna ogrodja in orodja, kot očitno počneta Sun z javo in Microsoft z .net, čeprav slednji svoje najzmogljivejše razvojno okolje prodaja po precej zasoljeni ceni.
Microsoft se je zavezal tudi k večjemu sodelovanju pri uporabi zapisov Pisarne v drugih programih in pomoči pri izdelavi filtrov za programe, ki bi želeli te zapise prepoznati in iz njih uvoziti ali vanje izvoziti lastno vsebino.
Vse bolj znani gradnik XML HTTP Request bo najverjetneje spremenil uporabniško izkušnjo številnih spletnih strani. Oglejmo si njegovo rabo.
S sodelovanjem odjemalcev in strežnikov so spletne strani lahko precej uporabnejše in bolj zanimive.
Oracle in Microsoft sta spet našla drug drugega. SQL Server ni odščipnil pomembnejšega tržnega deleža Oraclu, podlaga .net pa postaja vse pomembnejša za programerje. Oracle je tako postal partner Microsofta pri razvoju Visual Studia.net, podjetji pa sta drug drugemu sponzorirali razvojni konferenci.
Ruby je priljubljen, popolnoma predmeten skriptni jezik, ki je posvojil številne značilnosti priljubljenih sodobnikov, kot so java, python in eiffel. Njegov avtor, Yukihiro Matsumoto, ga je ustvaril, da bi povrnil veselje do programiranja. Morda je za dokončni uspeh ruby potreboval le še ustrezno predmetno ogrodje za hitro izgradnjo učinkovitih, podatkovno podprtih in v splet odprtih aplikacij. Zdi se, da ga je Matsumoto našel v ogrodju Rails. Ogrodje obljublja tudi do 10x večjo storilnost pri razvoju spletnih programov, brez žrtvovanja kakovosti. Cilju se približa z dvema vodiloma: manj programja, kar pomeni pisanje čim manj kode na čim bolj zmogljivem ogrodju, ki poskrbi za vse drugo. Drugo vodilo je dogovor pred prilagoditvami (convention over configuration). Rails ne potrebuje nobenih prilagoditvenih datotek, namesto tega uporablja nekaj preprostih dogovorov pri pisanju programske kode in razporeditvi map na tisku ter tako vse potrebno izve s pomočjo vpogleda in odkrivanja (reflection & discovery). Programska koda v rubyju in podatki v strežniku že vsebujejo vse, kar ogrodje potrebuje za delovanje.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
