V Arizoni bo na eni od zasebnih šol umetna inteligenca prevzela individualizirano poučevanje šolskih predmetov in sprotno prilagajanje učnega načrta. Ti predmeti bodo na programu dve uri na dan, preostali del dneva pa bodo učenci, stari od devet in do 14 let, ob pomoči pedagoško usposobljenih mentorjev razvijali spretnosti, kot so finančno opismenjevanje, javno nastopanje, podjetništvo itd. Šola torej ni ravno običajna.
Mediji so zagrabili kost o prepovedi mobilnih telefonov v šolah, naklonjenost tej ideji pa je moč zaznati po vsej Evropi. A pod senzacionalističnim naslovom »restriktivnega ukrepa« se skriva precej osnovna ideja umika zasebne oziroma nenadzorovane rabe mobilnih telefonov iz učnega procesa. Kar ni nič novega.
V ameriški zvezni državi Nevadi so se nedavno odločili, da bodo ob pomoči umetne inteligence urejali vloge za nadomestilo ob brezposelnosti, saj se od pandemije dalje spopadajo z zaostanki. Tako bodo poskušali pohitriti sistem odločanja o pritožbah za izplačila nadomestil ob brezposelnosti, Googlu pa bodo za uporabo njihovega sistema, ki bo prvi tovrstni generativni sistem umetne inteligence, za zdaj plačali nekaj manj kot milijon evrov davkoplačevalskega denarja.
Vrsta ameriških zveznih držav ubira nove taktike v želji, da bi mladoletnim osebam preprečili dostop do pornografskih vsebin, vendar preverjanje starosti z osebnim identifikacijskim dokumentom vpliva na vse uporabnike in stopa na tanki led omejevanja dostopa.
Digitalne tehnologije zavzemajo velik del našega vsakdana, otroci in mladostniki pa preživijo veliko časa na spletu, ki nedvomno močno sooblikuje njihov pogled na svet. Mladostnikom so ideali, ki so bili v preteklosti izbrani oziroma dogovorjeni, danes vsiljeni, saj njihov vrednostni sistem, njihove navade in želje dandanes oblikujejo tudi družbena omrežja, ki rezultate dogajanja pljusknejo nazaj v družbo. V zadnjem času so del tega začaranega kroga tudi konservativna in ekstremna mišljenja med mladimi.
Algoritmi, ki skrbijo za moderiranje vsebin, prečešejo naše objave na družabnih omrežjih, odstranjuje neprimerne vsebine in odločajo, katere vsebine bodo dobile več pozornosti. Nedavna raziskava časopisa The Guardian je pokazala, da so spolno pristranski.
Že pred razveljavitvijo sodbe Roe proti Wade, ki je ženskam v ZDA omogočala pravico do umetne prekinitve nosečnosti, so družabna omrežja preplavili pozivi po izbrisu aplikacij za spremljanje menstrualnega cikla, v skrbi, da podatki, ki jih imajo te aplikacije, ameriških uporabnic ne bi spravili v težave.
V nekaj tednih po razglasitvi pandemije marca 2020 so se v večini sveta zaprle šole. Ker je bilo treba šolajočim se zagotoviti pravico do izobraževanja, se je s hitrim odzivom poučevanje v celoti preselilo na splet. Tako se je v prvih šestih mesecih pandemije po podatkih organizacije Human Rights Watch (HRW) močno povečal čas, ki so ga otroci po svetu preživeli v izobraževalnih aplikacijah, in sicer kar za 90 odstotkov.
Sonia Livingstone, profesorica na londonski univerzi London School of Economics and Political Science, ki se zadnja leta ukvarja predvsem z otrokovimi pravicami v digitalni dobi, izpostavlja, da je razmišljanje o uporabi zaslonov, ki je osredotočeno zgolj na čas, zastarelo, saj izhaja iz časov, ko so bili zasloni namenjeni le zabavi.
Nekega jutra se zbudite, preverite mobitel in opazite, da se je število sledilcev na vašem Instagram profilu drastično povečalo. Nato se začnejo pojavljati nespodobna, žaljiva sporočila in svet, kot ga poznate, se sesuje. Tako so mnoge ženske opisale izkušnjo, ko so izvedele, da je nekdo brez njihove vednosti delil njihove intimne fotografije, ki so po novem na voljo tisočim in tisočim ljudem.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
