Če bi sodili zgolj po prodaji računalniške opreme, bi lahko pritrdili, da so prvi znaki izhoda iz globalne krize že tu. Prodaja računalnikov se je v tretjem četrtletju povečala glede na enako obdobje pred letom dni, resda za samo borih 0,5 %, pa vendar.
Sodobna tehnologija ni vselej to, kar bi pričakovali. V Južni Afriki so nezadovoljni uporabniki naredili preprost test, kako čim hitreje spraviti 4 GB podatkov na približno 100 km oddaljeno lokacijo. Tekmeca sta bila precej nenavadna: povezava ADSL in golob pismonoša. Slednjemu so kot "pošto" pritrdili 4 GB velik ključ USB, za dostavo pa je rabil približno dve uri. V tem času se je prek (pre)počasne povezave ADSL pretočilo komaj 4 % podatkov. Komentarjev telekomunikacijskega operaterja seveda ni bilo.
Brez panike! Brez panike! ... Zdaj pa panika! Microsoft je, kot kaže, prvič uradno navedel, da vidi Linux kot resno konkurenco za svoje namizne operacijske sisteme. V preteklosti so to vselej zanikali ali kvečjemu dopuščali konkurenčnost na področju strežniških sistemov, zdaj pa so v letnem poročilu za ameriško agencijo za vrednostne papirje brez zadržkov navedli družbe Canonical (Ubuntu) in Red Hat kot največjo grožnjo za okolje Windows, zlasti na področju lahkih netbookov. Doslej so kot konkurenta označevali predvsem Apple in njihov Mac OS X. Na seznamu se je znašel tudi Google s svojo platformo Android.
Časi se spreminjajo, s tem pa tudi navade in preference uporabnikov. Nedavna raziskava družbe Nielsen Online je tako pokazala, da so socialna družabna ????
Operacijski sistemi so bili doslej skoraj brez izjeme mednarodni projekti, ki niso poznali meja. Toda v časih, ko internet posega v vse pore sodobne družbe, se utegne to spremeniti. Projekti nacionalnih operacijskih sistemov v resnici niso tako velika novost (spomnimo se samo slovenskega Pingota), preseneča pa povečano število iniciativ po vsem svetu, s katerimi želijo posamezne države postati bolj neodvisne od preostanka sveta. Ali, če želite, imeti večji nadzor nad kodo, ki jo uporabljajo, tudi v državnih ustanovah. Zadnji tak projekt (zasnovan seveda na Linuxu) nastaja v Rusiji, kjer so že tri regije začele z migracijo iz Microsoftovega okolja. Ruski projekt ima ambicijo in menda tudi podporo, da postane v državi vodilni. Toda govorimo o državi, ki je v preteklosti že pogosto razglašala "lokalno" tehnologijo, pa se ta ni nikoli znašla na trgu. Spomnimo se samo projektov mogočnih in zmogljivih klonov Intelovih čipov. Toda časi se spreminjajo.
Apple je v zadnjih letih v računalniški industriji zgled za uspešno in taktično poslovanje. Toda ali so temelji družbe res tako trdni, kot se zdi? Kako si drugače razlagati to, da se vsi sprašujejo (skupaj z vlagatelji, kar se že pozna na borzi), kaj bo, če na čelu družbe ne bo Steva Jobsa. Prvi mož Jabolka je namreč javno spregovoril o svoji bolezni (v nasprotju z govoricami naj ne bi šlo za raka) in nekaj tednov zatem celo napovedal polletno bolniško odsotnost. V javnosti pa panika. Tu se je najbolje pokazalo, da velike družbe ne bi smele biti odvisne od posameznika, pa naj bo še tako talentiran. Ali gre le za panično ravnanje javnosti ali dejstvo, bo seveda pokazal čas. Zgodovina je že enkrat pokazala, da Jobs preprosto zna narediti razliko. Kaj pa preostalih 32.000 zaposlenih?
Vsi že vrsto let pričakujemo, da bo Linux zavladal na področju osebnih računalnikov. Pri strežnikih z njim že nekaj časa ni več šale. Toda v nasprotju s pričakovanji je Linux nesporni kralj na povsem drugem koncu lestvice, pri najzmogljivejših računalnikih na svetu. Na zadnjem seznamu 500 najhitrejših superračunalnikov na svetu je kar 469 takih, na katerih deluje Linux kot primarni operacijski sistem ali pa je nameščen v mešanem okolju. Prvi superračunalnik brez Linuxa najdemo šele na desetem mestu, kjer je, zanimivo, sistem na Microsoftovi platformi Windows HPC Server. Poglavitni razlog? Če izvzamemo Linux, tekmecem primanjkuje primernih razvojnih orodij za izkoristek zmožnosti teh rekorderjev.
Programerji pri razvoju novih programov včasih zaradi lažjega testiranja počnejo prav hecne reči, pogosto pa pri tem pozabijo "pospraviti" za seboj. Nekaj takega se je očitno zgodilo tudi v Googlu pri razvoju platforme Android. Novi telefon T-Mobile G1 se preprosto vnovič zažene, če v kateremkoli programu, recimo odjemalcu elektronske pošte, vtipkamo besedo "reboot", To, kar je ena najbolj bizarnih napak v zadnjem času, je odkrilo nekaj uporabnikov povsem slučajno, med tipkanjem besedil. Google je med tem "napakico" že popravil. Kaj za vraga so mislili?
Tisti bolj izkušeni (da ne rečemo, starejši) ljubitelji zabavne elektronike pogosto malo za šalo, malo zares tarnajo, da izdelovalci že lep čas ne delajo tako zanesljivih izdelkov kot nekoč. Čeprav take trditve pogosto temeljijo predvsem na občutku, ne na trdnih dokazih, je dejstvo, da je kar nekaj razlogov, zakaj bi bilo smiselno podaljšati življenjsko dobo izdelkov. Ne nazadnje izdelek, ki je dlje čase v rabi, manj onesnažuje okolje. Japonski izdelovalec matičnih plošč Giagabyte je prisluhnil tem kritikam in predstavil novo družino izdelkov, imenovano Ultra Durable 3, ki imajo v svojih povezavah dvakrat več bakra kot običajne matične plošče. Več bakra pomeni manjšo upornost, boljši izkoristek energije, pa tudi daljšo življenjsko dobo. Skrbno so izbrali tudi druge komponente, kot so na primer kondenzatorji, in dosegli življenjski cikel vsaj 50.000 ur, precej več kot navajajo za današnje običajne izdelke. Ali smo omenili, da so te plošče tudi bolj primerne za "navijanje"?
Eden od razlogov, zakaj je Apple v zadnjih letih vse bolj uspešen, je zagotovo tudi ta, da izdelujejo tako strojno opremo kot operacijski sistem za svoje računalnike. Tako lahko bolje prilagodijo delovanje obeh gradnikov. V zadnjem času je vse večkrat slišati, da bodo morda drugi velikani na področju računalništva tak koncept začeli kopirati. Po nekaterih informacijah naj bi Hewlett-Packard, sicer največji izdelovalec osebnih računalnikov, razmišljal o razvoju svojega operacijskega sistema, ki bi bil bolj prijazen od okolja Windows Vista in bolj podoben MacOS. Temeljil naj bi na Linuxu, vendar s številnimi spremembami, zlasti na področju upravljanja uporabniškega vmesnika, denimo pri zaslonih, občutljivih za dotik. HP namreč prodaja računalnike TouchSmart PC, s katerimi ima še velike načrte.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
