Članki / Avtor - Uroš Mesojedec

Programerske novice: oktober 2005

Potreba po standardiziranem načinu prikaza vektorske grafike na spletnih straneh je iz dneva v dan večja, ustrezen standard, SVG (Scalable Vector Graphics), pa je bil pri organizaciji W3C potrjen že davnega januarja 2003. Ne le za grafikone in logotipe, vektorska grafika je ključna za upodobitev naprednejših uporabniških vmesnikov in prenos zahtevnejših namenskih programov v splet. Hkrati zaradi silno kompaktne oblike v zapisu XML (ki jo je mogoče tudi učinkovito in neopazno stisniti pred prenosom po omrežju) tudi varčuje z omrežnimi zmogljivostmi. Bitne slike so namreč silno potratne, hkrati pa ne omogočajo zveznega povečevanja (ali krčenja) ob ohranjanju kakovosti.

Programer

Objavljeno: 31.10.2005 15:52 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Oktober 2005
Programerske novice: marec 2004

V tej številki predstavljamo XUL, označevalni jezik za hitro izgradnjo uporabniških vmesnikov, s katerim je zgrajena zunanja podoba celotne palete izdelkov Mozille (brskalnik, e-pošta, koledar, klepet...). Očitno pa se Mozilla uveljavlja tudi kot podlaga za druge programe. Podjetje Lindows.com je z jezikom XUL zgradilo zmogljiv urejevalnik spletišč Nvu (nekakšna kratica za new view), ki je funkcionalno precej podoben Macromediinemu Dreamweaverju. Mimogrede, Lindows OS je izpeljanka Linuxa, navzven zelo podobnega Oknom, odtod tudi ime, zaradi katerega so v sodnem sporu z Microsoftom. Ker je podjetje usmerjeno k alternativnemu namizju, je ocenilo, da rast njegove priljubljenosti brez spodobnega urejevalnika spletnih strani ne bo mogoča. Za lažji začetek so se povezali s projektom Mozilla.org. V razvojno ekipo jim je uspelo pritegniti tudi Daniela Glazmana, ki je bi glavni programer izdelka Mozilla Composer, urejevalnika spletnih strani, ki je del skupka programov, znanega predvsem po brskalniku.

Programer

Objavljeno: 24.10.2005 19:48 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Marec 2004
Programerske novice: januar 2004

Odprtokodno, splošno razvojno okolje Eclipse, ki nastaja kot projekt skupnost, podprt s strani IBM in še nekaterih velikanov računalniške industrije, te dni praznuje drugo obletnico obstoja. V tem času se je okrog tega okolja zbrala zavidljiva skupnost razvijalcev in uporabnikov, ki so skupaj pripomogli k izvrstni kakovosti orodja - obenem z obletnico je dočakalo tudi tretjo večjo prenovo - in pestri izbiri dodatkov. Prav modularna zasnova orodja, razvitega v javi, je največja prednost tega okolja, saj deluje na številnih podlagah, dodatki pa širijo njegove zmogljivosti.

Odprta scena

Objavljeno: 15.10.2005 18:44 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Januar 2004
Borlandov visoki C

Podjetje, ki je izumilo združeno razvojno okolje (IDE), je tudi prvo, ki je poleg tvorca ogrodja. net, Microsofta, ponudilo napredno razvojno orodje za prihodnost programiranja Oken.

Odprta scena

Objavljeno: 15.10.2005 18:43 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Januar 2004
Programerske novice: september 2005

Po letih obljub so razvijalci dočakali razkritje celotne izvirne kode Sunovega najpomembnejšega programskega izdelka, operacijskega sistema Solaris (OpenSolaris). Po tem, težavnem, a nadvse pomembnem koraku, pa se očitno obeta še več podobnih razkritij. Vodilni možje v Sun Microsystems so že večkrat napovedovali, da bodo razkrili kodo prav vseh svojih programskih izdelkov, saj so navsezadnje predvsem podjetje za izdelavo strojnih sistemov, odprta koda programske opreme, ki jih poganja, pa omogoča lažje vzdrževanje, v katerem lahko sodeluje vsa zainteresirana javnost.

Programer

Objavljeno: 30.9.2005 14:59 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor September 2005
Programerske novice: februar 2004

Sun, znan po neodvisni vmesni kodi (bytecode), ki omogoča izvajanje javanskih programov na najrazličnejših podlagah, je povabil svoja konkurenta, IBM in Cray, k razvoju novega rodu vmesne kode, neodvisne od strojne podlage, ki bo bistveno zmogljivejša od trenutne ponudbe. Neodvisna vmesna koda naj bi omogočila preprostejše programiranje najsodobnejših visoko zmogljivih računalnikov (High Productivity Computing Systems, presegli naj bi zmogljivost peta FLOPS, več kot 1015 operacij s plavajočo vejico na sekundo), katerih razvoj s posebnim programom vzpodbuja ameriška vlada, razvili pa naj bi jih do konca desetletja.

Programer

Objavljeno: 10.9.2005 20:58 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Februar 2004
Programerske novice: julij-avgust 2005

Podjetja spoznavajo pomen spletne skupnosti, ki jim lahko pomaga pri razvoju programske opreme. Nekatera svoj uspeh med drugim dolgujejo tudi odprti kodi in vzpodbujajo njen nadaljnji razvoj. Eno takšnih je Google, ki je skozi zanimiv program "Poletje kode" omogočilo denarno vzpodbudo za vse študente, ki so se odločili čez poletje izpolniti katero od ponujenih nalog. Dokaj zajetna nagrada 4500 dolarjev je bila na voljo za najrazličnejše projekte, ki so jih ponudile številne mentorske orgranizacije, od Apache Software Foundation do XWiki in seveda samega Googla.

Programer

Objavljeno: 1.9.2005 13:07 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Julij 2005
Groovy

Če nas zanima hitro sestavljanje testnih primerov, povezovanje različnih sistemov ali spletnih storitev, razvoj pomožnih programčkov ali pripomočkov za enkratno rabo, zna biti nov skriptni jezik, ki temelji na javi, groovy, izvrstna izbira.

Programer

Objavljeno: 14.8.2005 02:21 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Julij 2005
Programerske novice: junij 2005

Ker po precej hrupa še vedno ne kaže, da bo Sun popolnoma sprostil izvirno kodo jave, se je z lastno pobudo oglasila organizacija Apache Software Foundation (ASF). Vse več izdelkov ASF, ki je najbolj poznana po spletnem strežniku, temelji na javi (Ant, Tomcat, Geronimo...). S tem postajajo vse bolj odvisni od temeljne podlage in morda so ravno zaradi tega sprožili projekt Harmony, katerega cilj je izdelati neodvisno in prosto izvedbo jave, skladno s specifikacijo J2SE 5 (kodno ime Tiger).

Programer

Objavljeno: 25.6.2005 12:54 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Junij 2005
Programerske novice: april 2005

Iz boja treh mogočnih spletnih dveri, ki ga je dodobra razplamtel vse bolj agresivni Google, bodo očitno precej koristi potegnili tudi razvijalci. Yahoo je nedavno odprl programski vmesnik (API) za dostop svojega iskalnika, s katerim lahko spletni mojstri znatno izboljšajo storitve na svoji spletni strani. Podobno kot pri Googlu je treba zaprositi za uporabniško številko, s katere lahko zatem izkoriščamo razvojni komplet (SDK), ki nam ponuja knjižnice in zglede v perlu, pythonu, PHPju, javi in javascriptu. Vsa koda je na voljo pod dovoljenjem BSD, kar nam omogoča, da jo izkoriščamo praktično brez omejitev ali zahtev po objavi naših lastnih izboljšav.

Programer

Objavljeno: 19.4.2005 08:05 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor April 2005