Gledano z današnjimi očmi, se zdi skoraj nemogoče, da bi lahko Evropa kdaj narekovala tempo razvoja računalniške industrije. A pred 40 leti je bilo drugače. Celo severnjaki iz Osla so imeli glavno besedo. Izdelovalec računalnikov Norsk Data je veljal za enega najinovativnejših, saj je svetu dal vrsto pomembnih izumov, med drugim celo prvi 32-bitni miniračunalnik, s čimer je drugega (VAX) premagal za danes nepredstavljivih šest let.
Zgodba podjetja Netscape se bere kot pravcata pravljica, saj vsebuje številne elemente dramatičnih knjižnih del: prevzeme, težke nasprotnike, delitve, bogato poplačilo in celo zmaja! Podjetje, ki je številnim Zemljanom odprlo okno v svet interneta, se je »prehladilo« in ne nazadnje pokleknilo pred mogočnim konkurentom.
Kljub vse večji digitalizaciji poslovanja tiskalnike še vedno pogosto uporabljamo. Katera popravila so smiselna? Kaj lahko popravimo sami? Kakšni posegi so dopustni v času jamstva?
Računalniška zgodovina ni tesno povezana le s Silicijevo dolino. Tudi na Otoku so v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja delovali velikani. Acorn Computers Ltd., podjetje, ki je svetu pravzaprav dalo vrsto procesorskih arhitektur, skupaj z danes izjemno uspešnim ARM, je bilo večkrat označeno za »angleški Apple«. Neredko so bili njihovi izdelki tehnično precej naprednejši od sicer prodajno uspešnejših ameriških računalnikov.
Samogradnje elektronike so s poceni računalniki v enem čipu spet priljubljene. A brez lastnega tiskanega vezja doma težko naredimo zares uporabno napravo. Katera programska orodja potrebujemo? Koliko stane, če vezje izdelamo doma, ali če ga naročimo po meri?
Filmski studii so za pravdanje s pirati porabili že na milijone dolarjev, a bi bilo bolje, da bi jih nehali tožiti in izkoristili prednosti, ki jih prinaša nezakonito nalaganje iz svetovnega spleta.
Kariera Steva Jobsa pri Applu je doživela vzpon in padec. Mož, ki je poskrbel za več izjemnih izdelkov družbe, je namreč veliko tvegal, to pa ni bilo všeč delničarjem in upravi. Jobs je tako leta 1985 zapustil Apple in se po nekaj mesecih »iskanja« samega sebe odločil, da se vendarle vrne v računalniško industrijo. Z lastnim vložkom 7 milijonov (takratnih!) dolarjev je ustanovil novo podjetje NeXT Inc. in se skušal znova dokazati širnemu svetu.
Če Google želi, da bodo uporabniki sprejeli njihov nosljivi računalnik, jih bo moral prepričati, da napravica ni nespodobna.
Mlajši bralci povečini ne vedo, da smo tudi v Sloveniji imeli elektronskega giganta – tovarno Iskra, ki je izdelovala vse, od televizorjev in računalnikov do gospodinjskih naprav in telefonov. Prav slednji so v sedemdesetih in osemdesetih letih dosegli vrhunec tako po zanesljivosti kot po oblikovanju. Na žalost pa nadaljevanje zgodbe ni prav nič razkošno, saj so razni poskusi delitve pogače konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let pomenili razkosanje tovarne in zaton velikana, četudi so nekateri deli Iskre še danes znani in cenjeni dobavitelji različnih industrijskih komponent.
Poletne počitnice so priložnost za vlomilce, da si postrežejo z našim premoženjem. Kako to preprečimo in koliko stane? Preverili smo tudi možnosti za samogradnjo alarmno-nadzornega sistema z vgrajeno umetno inteligenco, ki ga ne moremo kupiti v redni prodaji.
Računalniki, telefoni, tablice, vse to je brez programske opreme le »kup železja«. Slednje pa je na današnjem spletu in različnih tržnicah toliko, da običajen uporabnik nima nikakršne možnosti, da bi lahko učinkovito razbral zrno od plev. Lahko pa to opravimo mi, ki v tem svetu živimo bolj ali manj 24 ur na dan.
Preizkusni programi, ki jih najdete na našem DVDju
Preizkusni programi, ki jih najdete na našem DVDju
Podjetja Polaroid ni treba posebej predstavljati. Njegov legendarni ustanovitelj, genialni Edwin Land, je s svojim izumom polariziranih stekel, ki so odpravila bleščanje, poskrbel, da je vsa znanstvena sfera spremenila svoje razmišljanje o obnašanju svetlobe. Na njegovih inovacijah je podjetje uspevalo kar pol stoletja.
Luka Zebec že dobri dve leti vodi medijski center MMC, ki ponuja storitve in vsebine RTV Slovenija za nove medije, med drugim tudi spletni portal www.rtvslo.si. Ker te dveri počasi postajajo pomemben vir informacij za velik del gledalcev, smo se z njim pogovarjali o zasnovi takega medija, pa o juriših, kot so bile minule olimpijske igre, ki so pomenile nekakšen stresni test za malo redakcijo. Ta je doslej – kljub lepim dosežkom – v lastni hiši veljala za bolj »trinajsto prase«.
Podjetje Amebis iz Kamnika, ki ga dobro poznamo po Besani, prevajalniku Presis, elektronskih slovarjih Knjižne police in drugih jezikovnih tehnologijah za slovenščino, napoveduje novo orodje za samodejno učenje iz besedil, ki sliši na ime Piflar. Pravzaprav ne gre za novo jezikovno orodje, temveč za pripomoček, ki naj bi uporabniku pomagal pridobivati znanje iz morja besedilnih podatkov, s katerim smo vsak dan obdani. Piflarja naj bi se uporabljalo predvsem v okviru različnih aplikacij, ki ponujajo odgovarjanje na vprašanja ob pomoči zbirke znanja, za namene pričujočega prispevka pa smo ga preizkusili in se o njem pogovorili z glavnim razvijalcem, Petrom Holozanom.
Računalnikarji z lastnimi družinami se bodo še spomnili imena Iomega. Ne nazadnje gre za podjetje, ki ga večina sveta pozna po zgolj enem, a zelo uspešnem izdelku. Na Zip drive je konec 90. let prejšnjega stoletja prisegala celotna industrija, Iomega, ki je do danes zamenjala že dva lastnika, pa odtlej ni splavila niti enega res »prebojnega« izdelka. Njeno poslovno pot resnično natančno opiše že ime rubrike, postavljeno v množino, torej vzponi in padci.
Danes je Lotus Software družba v lastništvu velikana IBM, ki mu je pred desetletji »grenila življenje«. Prav Lotus Development Corporation, kot se je podjetje prvotno imenovalo, je bila ena izmed redkih razvijalskih hiš, ki je razumela potrebe poslovnih uporabnikov po intuitivnejši rabi računalnikov in izmenjavi podatkov.
Podjetje Borland International je bilo svoj čas tretje največje podjetje, ki se je ukvarjalo z razvojem programske opreme. Le nekaj (slabih) potez ga je ločilo od tega, da bi danes igralo vlogo, ki jo imata Microsoft in/ali SAP. Tako smo priča še eni poučni zgodbi, kako se tudi velikanom vse skupaj lahko kaj hitro zalomi. Za razliko od finančne industrije namreč v panogi IT ameriški rek »prevelik, da bi propadel« (oz. v izvirniku »too big too fail«) preprosto ne velja.
S skupino izbranih novinarjev iz vse Evrope smo se udeležili ogleda največjega Microsoftovega megapodatkovnega središča v Evropi. Na Irskem, v zahodnem delu Dublina, se razteza na površini sedmih nogometnih igrišč, kar je zadnje čase postala nekakšna merska enota za take zgradbe. Ravno ob času našega obiska so napovedali 170 milijonov evrov vredno razširitev (skupno je tako center, brez strežnikov, vreden 594 milijonov evrov), za kar se nam je kot eden izmed govornikov predstavil kar namestnik predsednika irske vlade.
Arhiv
Po kategorijah
