(Ilegalna) souporaba datotek
Kako so omrežja tipa vsak z vsakim popolnoma povozila klasičen model kupovanja raznoraznih plošč.
Kako so omrežja tipa vsak z vsakim popolnoma povozila klasičen model kupovanja raznoraznih plošč.
V nekaj poprejšnjih prispevkih v tej rubriki smo pisali o mehanskih napravah in računalnikih, ki so ustvarjali računalniško zgodovino. Zato je primerno, da vzamemo pod lupo tudi takratne načine zapisa podatkov.
Charles Babbage je eden tistih znanstvenikov in izumiteljev, ob katerih navadni ljudje le ravnodušno ugotavljajo, da je ločnica med genijem in norcem zelo tanka. Njegove zamisli so bile tako napredne, da se še danes zdijo neverjetne. A ta neverjetnost je terjala davek – v tedanjem času so bile praktično neuresničljive.
Davno preden sta zavladali elektrika in elektronika, je bil svet odvisen od praviloma preprostih in okornih mehanskih naprav.
V zadnjem delu triptiha o zgodovini telenaprav si bomo ogledali rojstvo in razvoj televizije, pri čemer je pomemben tudi prispevek Slovencev. Obenem se pregled sklada z nedavnim jubilejem – 90. obletnico prve demonstracije delujoče televizijske naprave.
Izum električnega telegrafa je tlakoval pot bliskovitemu razvoju električnih telekomunikacijskih naprav v drugi polovici 19. stoletja. Tako je na napravah za električni prenos zvoka na daljavo delovalo celo morje bolj ali manj uspešnih izumiteljev in te naprave izboljševalo.
Današnje sodobne elektronske komunikacije so povečini novejšega datuma, še najstarejša – elektronska pošta in mobilni telefon – imata le dobrih štirideset let. A njuni predniki so precej starejši. Tokrat si bomo ogledali zgodovino nekaterih tehnologij, ki so nedolgo tega vladale svetu ali vsaj informacijskemu delu sveta.
V preteklem stoletju je televizija, tako kot desetletja prej radio, v naša domača življenja vnesla precej sprememb. A če smo si želeli ogledati atraktivne vsebine, smo morali program spremljati v živo. Ob predvajanju bolj priljubljenih oddaj, kot je bila v šestdesetih nadaljevanka Mestece Peyton, so mestne ulice kar opustele.
V petdesetih in šestdesetih letih, ko so raziskovalne inštitute polnili vedno hitrejši računalniki, so se hitro kopičile količine ustvarjenih podatkov. Izdelovalci računalnikov so zato povečevali zmogljivosti za shranjevanje podatkov, toda načini, ki so bili v rabi prej, so bili bodisi dragi in okorni, kot na primer trdi diski, ali zastareli, kot luknjane kartice in trakovi.
Žepna računala so nedvomno najboljši prijatelji inženirjev. Vsaj bili so. Te čudežne škatlice so pred desetletji omogočile izjemen preskok, z njimi so številni inženirji začeli premetavanje številk izrabljati v svojo korist. A dandanes je blišča kalkulatorjev ostalo bore malo, saj lahko tudi nekoliko boljše kupite v lokalni špeceriji za ceno kavice ali dveh.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih