Microsoft v znamenju oblaka in umetne inteligence

V Portorožu je konec maja potekala vsakoletna konferenca NTK, na kateri si je bilo moč osvežiti znanje in poznavanje številnih rešitev, ki jih v današnjih časih ponuja Microsoft, pa tudi širša partnerska skupnost. Konferenca NTK si resnično zasluži atribut »tradicionalna«, saj je to že 24. po vrsti, a nič ne kaže, da bi za dogodek zanimanje pojenjalo. Še vedno velja za nekakšen nacionalni kazalnik utripa v sektorju IKT, na katerem sta izmenjava mnenj in druženje vsaj tako pomembna kot sama tehnologija.

Kdor misli, da Microsoft po vseh teh letih nima več kaj povedati, se moti. Prav tako se motijo tisti, ki mislijo, da v današnjih časih itak vse novosti najdemo neposredno na internetu in udeležba na konferencah nima kakega posebnega smisla. V praksi nič ne more nadomestiti spoznavanja novosti v živo, ko si slušatelj za to vzame ustrezen čas in se pusti voditi tudi na področja, na katera sam ne bi pomislil. Velikokrat se ogromno koristnega izve prav pri stvareh, na katere nismo računali ali pa on njih nismo nič vedeli.

Lep primer je že uvodno pregledno predavanje o novostih, ki jih je v zadnjem letu Microsoft uvedel v oblačnih storitvah Azure. Tega je za kar za 120 diapozitivov v predstavitvi in predavatelj se je v temu namenjenem času le s težavo prebil skozi najpomembnejšo četrtino. Zdaj že vsi vemo, da je Azure postal najpomembnejši vlečni konj v korporaciji Microsoft, na katerega tudi največ stavijo. Nekoč tradicionalna namizna orodja so docela v ozadju, če jih pač še kdo rabi.

Kar je malo manj očitno, se pa intenzivno dogaja, je pospešena transformacija družbe Microsoft in posledično oblaka Azure v rešitve, ki ne temeljijo na ogrodju Windows. Še več, zadnji podatki kažejo, da je v oblaku Azure že več kot polovica storitev zasnovana na Linuxu, odprtokodnih izdelkih in rešitvah, ki ne temeljijo na Windowsih. Tako je na konferenci poseben segment bil namenjen kontejnerski tehnologiji OpenShift, ki je v domeni Red Hata (zdaj v lasti IBMa). Nenazadnje pa so prav nekaj dni pred konferenco NTK pri Microsoftu napovedali, da bodo v okolje Windows namestili tudi jedro Linuxa, kar odpira povsem novo poglavje pri uporabi hibridnih rešitev.

Nova smer, v katero je korporacijo prisilil trg, a to ni pomembno, saj koristi vsem udeleženim, predvsem pa strankam, ki morajo vzdrževati informacijske sisteme iz različnih komponent. Tu je velik poudarek pri novih orodjih za upravljanje storitev v hibridnem oblaku (enotno upravljanje storitev v oblaku in na domači lokaciji) kot tudi enostavnejši selitvi strežnikov v eno ali drugo smer. Omenimo denimo VMware fro Azure, nabor storitev, ki omogoča enostavno selitev virtualnih strežnikov sem ter tja, pač odvisno od potreb.

Azure je prav tako glavno stičišče za Microsoftovo strategijo na področju IoT, ki sega od agregacije in analize podatkov na strežnikih (big data, AI, ML) do upravljanja in zajema podatkov na končnih napravah. Omeniti velja denimo Azure Sphere, najmanjšo enoto, lahko bi rekli »podaljšek« storitev v oblaku, ki povezuje tudi najmanjše krmilnike.

Eno od področij, ki se najhitreje razvija v oblaku Azure je virtualzacija aplikacij s pomočjo kontejnerjev, tako tisti z osnovo na Linuxu, kot tistih na temelji platforme Windows. Videti je, da je to nova paradigma in vzor za razvoj in uporabo modernih aplikacij v oblaku, tistih zgrajenih na mikroservisih in konceptu razvoja DevOps. Tu je Microsoft do neke mere nevtralen in podpira različna ogrodja, toda videti je, da so tudi sami priznali, da bodo v prihodnjih letih vodilna platforma kontejnerji, ki bodo orkestrirani z orodji Kubernetes.

Kljub vsemu naštetemu bo za Microsoft v prihodnje morda najpomembnejše področje umetne inteligence. Na konferenci skoraj ni bilo predavanja, ki se tako ali drugače ne bi dotaknilo področja AI ali sorodnih tehnologij. Predavanje na temo ML.NET (platforme za strojno učenje za aplikacije narejene v .NETu) je bilo nabito do zadnjega prostorčka v (premajhni) predavalnici, pa čeprav si upamo trditi, da velika večina slušateljev ni razumela večjega dela predavanja. Toda tudi to je v redu, če jim je to razširilo obzorja in sprožilo nove ideje.

Predavanja na temo umetne inteligence so nakazala tudi en malo manj očiten trend, ki ga v preteklih letih nismo tako očitno zaznavali – tehnologija je postala na specifičnih področjih zelo kompleksna, celo za poznavalce s področja. Nekoč je veljalo, da si je nekdo, ki je šel na konferenco NTK, brez težav ogledal predavanja tudi iz področij, ki niso v njegovi domeni dela ali poznavanja, pa je še vedno večino stvari razumel. Danes ni več tako. Če nekdo po slučaju zatava na predavanja povezana z analitiko (big data,…), kontejnerji ali umetno inteligenco, bo težko razumel vse koncepte, ki veljajo na tem sektorju. Zato toliko večji poklon tistim predavateljem, ki znajo kompleksnost reducirati tudi za nepoznavalce.

Konferenca NTK je bila obenem osrednji dogodek B2B za poslovneže, številna predavanja pa so potekala po vertikalah, kot so šolstvo, proizvodnja, energetika, finančni sektor, letos prvič tudi zdravstvo. Skupno je bilo opravljenih več kot 140 predavanj, ki so jih pozdravili tudi Marjan Šarec, predsednik Vlade Republike Slovenije in nekateri ugledni gosti, kot sta Joacim Damgard, glavni operativni direktor Microsofta CEE in profesor Luciano Floridi z Univerze v Oxfordu, strokovnjak za etiko v informatiki in informacijski dobi. V ospredju so bili seveda storitve in interesi korporacije Microsoft, toda ne gre spregledati, da se družba zaveda pomena sodelovanja z lokalno skupnostjo in partnerji, zato je še vedno platforma, ki jo spremlja največ uporabnikov v Sloveniji.