Legende - Mozilla, pošast, ki ubija tekmece

Zgodbi o Mozilli najlažje sledimo, če se odpravimo po stopinjah imen, ki jih je podjetje skozi zgodovino spreminjalo pogosteje kot gospodarsko ministrstvo cene naftnih derivatov. V zgolj desetih letih je Mozilla šestkrat zamenjala ime, trikrat podjetje in dvakrat izvedla popolno prenovo spletnega brskalnika, danes znanega pod imenom Firefox.

Nekoč so bili časi, ko ni bilo interneta. Danes internet je, a vmes je bilo nemalo raznovrstnega dogajanja. Težko je na primer verjeti, da je imel leta 2004 Microsoftov spletni brskalnik Internet Explorer takšno prevlado na trgu, da so mu konkurenčni izdelki odščipnili zgolj petodstotni delež pogače in zaradi česar se je razvoj spleta skorajda ustavil. Ali, da ni bilo GitHuba in odprte kode. Tovrstne ideje so bile nedolgo nazaj še v povojih in neznane širši javnosti, poznali so jih zgolj razvijalci in računalniški navdušenci, povprečnega uporabnika pa niso zanimale. Ko se je skupnost bogato plačanim programerjem zoperstavila z odprto kodo in se je izkazalo, da premore več znanja in širine kot katerakoli razvojna ekipa v še tako bogatem podjetju, so se rodili mnogi prelomni izdelki.

Zgodba o Mozilli se začne v času, ko je bil vodilni spletni brskalnik na svetu izdelek z imenom NCSA Mosaic.

Zgodba o Mozilli se začne pred razmahom svetovnega spleta, ko je bil vodilni spletni brskalnik na trgu izdelek z imenom NCSA Mosaic. S podporo slikam in video posnetkom ter z delovanjem na različnih platformah je imel Mosaic toliko uporabnikov, da je ustanovitelj projekta Marc Andresson skupaj z Jimom Clarkom začel iskati možnosti za komercializacijo in nadaljnji razvoj brskalnika. Ker sta v matičnem podjetju naletela na gluha ušesa, sta podjetje leta 1994 zapustila in šla svojo pot. Skupaj z glavnimi programerji podjetja NCSA sta odprla lasten pravni subjekt, poimenovala sta ga Netscape.

Družba je takoj naletela na težavo, programerji v novem podjetju niso smeli uporabljati kode, ki so jo ustvarili pod okriljem NCSA. Ni jim preostalo drugega kot brskalnik spisati na novo, popolnoma od začetka, od temeljev navzgor. V končnem izdelku tako ni bilo niti ene vrstice Mosaicove kode. Spletni brskalnik so v upanju, da pritegnejo obstoječe stranke, sprva poimenovali Netscape Mosaic, a so ga po posredovanju pravnikov morali prekrstiti v Netscape Navigator, ko je bil program še v fazi beta testiranja. Ker je Andresson med razvojem programerjem vsakodnevno prigovarjal, da mora njihov produkt ubiti tekmeca, je ekipa za nastajajoči brskalnik skovala vzdevek. Skupaj so vrgli tekmeca, morilca in pošast ter iz besed Mosaic, Killer in Godzilla iznašli ime Mozilla, s katerim so od takrat naprej kodo tudi interno naslavljali.

Spletni brskalnik Netscape Navigator je bil takojšnja uspešnica in v kratkem času prevzel tri četrtine tržišča.

Netscape Navigator so na trg splavili 15. decembra 1994. Uspeh je bil gromozanski. V kratkem času se je Netscape dokopal do treh četrtin tržišča in mu vladal do sredine devetdesetih let, ko se mu je s spletnim brskalnikom Internet Explorer zoperstavil Microsoft ter zanetil legendarno prvo brskalniško vojno. Microsoft je brskalnik Internet Explorer ponudil skupaj z dodatkom Windows 95 Plus!, ki je uporabnikom njihovega operacijskega sistema, vključno s podjetji, omogočal popolnoma brezplačno uporabo spletnega pripomočka. Ko je tri mesece za prvo različico prispel Internet Explorer 2.0 in bil zastonj na voljo sleherniku, je priljubljenost Netscape Navigatorja začela upadati. Konkurenca se je hitro odzvala, spletnih brskalnikov skoraj nihče ni več prodajal. Razvojni cikel se je pohitril, nove različice spletnih brskalnikov so si sledile kot po tekočem traku.

Poslanstvo zbirke spletnih aplikacij Mozilla Application Suite danes nadaljuje odprtokodni projekt SeaMonkey.

V času brskalniških vojn je po podjetju Netscape začel krožiti dokument, pod katerega se je podpisal Frank Hecker. V njem je avtor izrazil idejo o odprti kodi. Predlagal je, da kodo spletnega brskalnika Netscape Navigator objavijo in z odprto kodo pritegnejo zunanje razvojne sile. Hecker je bil razočaran nad počasnim razvojem brskalnika in je pričakoval, da bo s predlagano potezo znova oživel. Dokument je vodstvo podjetja februarja leta 1998 na presenečenje vseh vpletenih odobrilo, osnova Netscape Navigatorja je postala odprtokodni projekt. Organizacijo, ki bo bdela nad projektom, so poimenovali po internem vzdevku brskalnika. Netscape Navigator je postal del zbirke programov Mozilla Application Suite. Poleg brskalnika so jo sestavljali še odjemalec elektronske pošte, urejevalnik spletnih strani, imenik in odjemalec za komunikacijo IRC. Ogromen korak v novo smer je ponovno zahteval prenovo brskalnika, zanj so razvili svež pogon Gecko. Beta različica brskalnika je bila nared decembra 1998.

Z drugo popolno preobrazbo spletnega brskalnika so pri Mozilli naredili priljubljeni Firefox.

Ko je ameriški velikan AOL kupil Netscape in se še bolj oddaljil od razvoja novega spletnega brskalnika, se je organizacija Mozilla osamosvojila ter spremenila ime. Mozilla Foundation je postala samostojna, neodvisna in neprofitna organizacija. Razen manjših posodobitev se nato štiri leta ni zgodilo nič omembe vrednega, prenovljeni Mozillin brskalnik je bil za nastop na velikem odru pripravljen šele leta 2002. Vstajenje od mrtvih oziroma iz pepela so ponazorili z njegovim imenom. Mozilla Phoenix je bil kot samostojna aplikacija odrešen odvečne navlake, na primer dodatkov za IRC in elektronsko pošto, ter zato hitrejši, zmogljivejši in s podporo sodobnim spletnim standardom. Tako kritiki kot uporabniki so bili navdušeni, a preglavice je Mozilli spet povzročalo ime. Ime Phoenix si je že lastil brskalnik, osnovan na vhodno-izhodnem sistemu BIOS. Mozilla Phoenix je postal Mozilla Firebird, kar pa je bilo že ime za uveljavljeno zbirko podatkov. Kolobocij je bilo konec 9. novembra 2004, ko so pri Mozilli izdali prvo različico spletnega brskalnika Firefox.

Danes spletni voz nadzira Google, ki z brskalnikom Chrome obvlada večino tržišča. Mozilla je še vedno zraven in se trudi naprej, nazadnje s posodobitvijo arhitekture in z izdajo brskalnika Firefox Quantum.

Firefox je pihal na dušo uporabnikom z zmožnostmi, ki so si jih želeli. Imel je vgrajena orodja proti zlorabam, znal je preprečiti zagon pojavnih oken, obvladal je zavihke in še bi lahko naštevali. V letu dni je zbral več kot 100 milijonov prenosov in se uveljavil kot dostojen tekmec Microsoftu. Na začetku leta 2008 ga je uporabljalo 30 odstotkov spletnih pohajkovalcev, brskalnik Internet Explorer še enkrat več. Nakar se je zgodil september istega leta in je Google izdal lastni spletni brskalnik Chrome, ki ima danes več kot dve tretjini tržnega deleža, za nameček pa njegovo osnovo za lastne potrebe uporablja precej izdelkov iz preostale tretjine. Firefox danes prepriča manj kot desetino uporabnikov spleta, a se še vedno trudi z razvojem. Zadnji večji premik je naredil s posodobitvijo arhitekture Firefox Quantum, ki je brskalnik tehnološko približala Googlovemu prvaku. Kaj bo v prihodnosti, ne vemo. Karte so se že večkrat premešale, zato ne bi bilo čudno, če bi se še enkrat. V vsakem primeru je dobro, da se Mozilla trudi naprej in s Firefoxom dokaj uspešno preprečuje Googlov monopol. Predstavlja namreč zadnjega moža obrambe, saj je Microsoft že napovedal, da razvija brskalnik na Googlov pogon.

V logotipu spletnega brskalnika Firefox ni lisica, temveč mačji panda, ki se mu po kitajsko reče tudi ognjena lisica (angl. »firefox«).

Za konec ena zanimivost. Firefox v slovenščini pomeni ognjena lisica, kar ponazarja tudi logotip Mozillinega spletnega brskalnika, na katerem dotična žival objema zemeljsko oblo. Vsaj tako smo mislili. In živeli v zmoti! Žival v logotipu spletnega brskalnika namreč ni lisica, temveč mačji panda oziroma red panda, ki se mu v kitajščini reče tudi ognjena lisica.