Raspberry Pi 400 – moderna različica Mavrice in Commodorja C64?
Britanska fundacija Raspberry Pi, ki stoji za odlično prodajanimi »hobi« računalniki Raspberry Pi, je prišla na idejo, ki so jo uspešno zagrabili že osebni računalniki iz osemdesetih letih prejšnjega stoletja – računalnik je vstavila v lično majhno tipkovnico.
Soustanovitelj fundacije, Ebert Upton, je leta 2012 napovedal, da bo Raspberry Pi s ceno nekaj deset dolarjev/evrov dosegel okoli 10.000 kupcev, vendar je prodaja že leta 2019 presegla številko 30 milijonov. S pojavom koronavirusa in dela od doma je prodaja še zrasla, tako da je bilo v letošnjem prvem četrtletju prodanih 1,75 milijona primerkov, samo v marcu pa 640.000.
- Raspberry Pi - multimedijski malček
- Domači strežniki
- Na voljo Raspberry Pi 4
- Raspberry Pi za slabih šest evrov
In vendar gre še vedno za računalnik (v resnici le elektronsko vezje), ki je namenjen navdušencem, tistim, ki bi radi računalnik sami sestavili, ga nadgradili, z njim kaj krmilili oz. nadzorovali. Res je sicer, da v spletu najdemo marsikaterega prodajalca, ki je še do sedaj prodajal tudi popolnoma zaokrožene celote, vendar je novi »tipkovnični« pristop vreden vse pohvale.
Model Raspberry Pi 400 je v resnici malce prirejen Raspberry Pi 4 (štiri jedrni 64-bitni 1,8GHz Cortex-A72, 4 GB pomnilnika, bralnik kartic SD, HDMI), ki je vstavljen v lično tipkovnico in stane 75 evrov. Na televizor ali monitor ga povežemo s kablom micro HDMI, za napajalnik uporabimo enega izmed telefonskih napajalnikov iz predala. Potrebujemo še miško in operacijski sistem Raspberry Pi OS (ali kakšno drugo ARM Linux distribucijo), ki si ga bo uporabnik na kartico SD moral naložiti sam. Lahko pa odštejemo še nekaj desetakov za izvedenko, ki vsebuje tudi kartico SD z operacijskim sistemom, miško, napajalnik in kabel microHDMI za priklop na televizor/monitor.
Imeti računalnik za 75 evrov, ki zmore povezavo v splet in gladko predvaja filme ločljivosti 4K - sliši se privlačno. Računalnik sicer ne sodi ravno med najmočnejše stroje, vendar v resnici zadostuje. Res pa je, da gre še vedno za »drugačen« računalnik, na katerem teče Linux (in ne Windows, MacOS ali Android). Kar pomeni, da prav veliko resnih iger zanj ne boste našli, medtem ko bo pisarniško delo v resnici zadovoljivo teklo (LibreOffice…).
Ni pa to Mavrica (Spectrum) ali Commodore C64, četudi nanje po zunanjosti spominja. Slednja dva sta nas očarala s takojšnjim vstopom v programski jezik Basic in odlično izbiro – iger. Dostop do interneta in videa 4K tega ne moreta nadomestiti.
